Tudi v soseščini očitno tudi kanijo postaviti rajdo vetrenjač – Gre tudi pri njih za borbo z mlini?!
Nediške doline nieso vsakemu na razpolago
Novica o namieri niekega inženierja iz Vicenze postavit na Kolovrat pet al šest vietarnic, se prave vesokih stabru z elikami, ki bi lovile vietar in proizvajale elektriko, se je hitro razšerila in je postala tema dneva. O nji so poročali deželni dnevniki in radio. Ja al ne tisti iniciativi na gori, ki predstavlja an kos zgodovine Benečije in na kateri, še posebe na slovenski strani, so napravli velike diela za ovrednotit tiste prestore, na katerih so italijanski sudadi vekopal’ kaverne in jarke, so tarpiel’ boliezni, strah in mraz in potlè so jih muorli zapustit pred silo in močjo bombardamentu in napadu avstroogarske aramade in so v tistih kavernah in jarkih pustili veliko število svojih kompanju, ki so umarli zauoj bomb in gasu? Vprašanje nie retorično in zadieva ne samuo problematiko o škodi ambientu, o velikem šumu vietarnic, o nevarnosti ledenih plosk, ki bi z njih zletale. Vprašanje je predvsiem namenjeno deželni in lokalni politiki, ki, zgleda, nie še odločila, kaj s teritorijam Nediških dolin: naravni park al sviet za nucat in izkoristit za vse namiene, za kamnolome in elektrodote, za ohranit in podpriet stare kumetuške diela al za velike živinoreje, za turizem al za gozdarstvo. Pred telo praznino se vsak, še posebe forešt investitor, more izmislit kako iniciativo in jo uresničit, brez de bi se kajšan oglasu in mu dopoviedu, de Nediške doline imajo an projekt, de ljudje so gaspodarji teritorija, de se nekatere iniciative lahko pejejo naprej dugih ne. Paršu je cajt, de se ljudje, administratorji in dežela vzamejo odgovornost in, ankrat za vse, določijo kaj s telimi liepimi dolinami, ki jih je Buog zaupu majhani skupnosti Slovencu. Če se ne pride do tega, se bo gajalo, takuo ki se že, de za ovrednotit zgodovinska pričevanja na Kolovratu sta Evropa in gorska skupnost namenila skor 200 tavžint evru, obenem pa se dreški kamun pogovarja z inženierjam iz Vicenze, ki le na tisti gori želi nastavit šest vietarnic.
Vetrnice na Kolovratu
MB, 02.11.06,
Alpski val
Te dni je na dan pricurljala novica, da je občinski svet sosednje občine Dreka v Beneški Sloveniji pred kratkim, 18. oktobra obravnaval osnutek projekta za izgradnjo vetrnic za izkoriščanje vetrne energije na Kolovratu.
Župan občine Dreka Tarcisio Donati opozarja, da gre sicer šele za osnutek projekta, in da ne gre dvigati prahu, vendar je dejstvo, da je ta osnutek že prišel pred občinske svetnike, pa tudi v medije.
Po projektu, ki ga je občinskemu svetu predstavila zainteresirana družba, naj bi na dreški strani grebena Kolovrata, po katerem teče državna meja, postavili pet osemdeset metrov visokih vetrnic za izkoriščanje vetrne energije.
Pri tem je po besedah občinskega svetnika Ricarda Rutarja še veliko neznank, občinski svetniki pa so pred določeno zagato, saj bi radi na mizo postavili vse pozitivne in – seveda tudi negativne posledice na okolje in ekosistem.
Posebna pravna zagata se odpira zaradi dejstva, da greben Kolovrata ni samo meja med občinami, pač pa predvsem državna meja. Že v običajnih razmerah gradnje mora sosed dati soglasje , pri omenjenih – posebnih pogojih gradnje pa bo potrebno še ugotoviti , kje so pristojnosti soseda – v našem primeru države Slovenije, občin Tolmin in Kobarid, ter zasebnih lastnikov zemljišč na naši strani grebena.
Po predloženem projektu naj bi občina Dreka pri projektu sodelovala s pomočjo pri pridobivanju zemljišč, oziroma celo z razlastitvijo le teh, ter pridobitvijo ustreznih dokumentov, investitor pa ponuja občini zaslužek v višini 25.000 evrov letno, ter 2 odstotka od prodaje električne energije,kar bi taki občini , kot je Dreka, pomenilo izredno veliko.
Zadeva pa je vprašljiva še iz drugih vidikov, v zadnjih letih je v Benečiji bilo že kar nekaj predlogov investicij, ki so odprli proteste javnosti, naj spomnemo na organiziran odpor proti postavitvi metereološkega radarja na Matajurju, da ne omenjamo možnosti za postavitev elektrovoda iz Kranja proti Vidmu, ki naj bi prečil Benečijo.