Delo, 21.07.06 - Marjana Hanc: Oaza miru na Ljubelju
Delo, 21. julija 2006
IZ NAŠIH KRAJEV
Iz Kompasovega hotela nastaja planinski dom
Oaza miru na Ljubelju
Nekdanji Kompasov hotel je za pet let najelo društvo za zdravo duhovno življenje Oaza miru Planinski dom bodo uradno odprli, ko bodo dobili dovoljenje za obratovanje kuhinje
Ljubelj – V Kompasovem hotelu na Ljubelju je potem, ko je bil pet let zaprt, letošnje poletje zelo živahno. Ko smo včeraj obiskali Zelenico, je skupina moških pripravljala drva za zimo. Lado Pečnik, župnik v Kovorju, nam je povedal, da je hotel po novem planinski dom in da ga je s pomočjo ljubljanske škofije za pet let najelo društvo za zdravo duhovno življenje Oaza miru. Dom je na začetku julija blagoslovil nadškof Alojz Uran, uradno pa bo odprt po pridobitvi dovoljenja za obratovanje kuhinje.
Naj spomnimo, da je Delo marca letos preverjalo vest, ali bo omenjeni hotel z 90 ležišči oziroma 36 dvoposteljnimi in troposteljnimi sobami najela škofija za svoje potrebe. Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik nam je takrat dejal, da so od Kompasa MTS dobili zgolj ponudbo in da pogoje še preverjajo.
Kot smo se včeraj lahko tudi sami prepričali, je društvo Oaza miru v hotelu oziroma planinskemu domu, kot ga imenuje, obnovilo kurilnico, prebarvalo les na balkonu, v zgornjem nadstropju pa uredilo kapelo za 30 ljudi. »Opravili smo 4000 prostovoljnih ur. Pomagalo nam je sto ljudi z vseh vetrov,« je povedal predsednik društva Lado Pečnik, ki smo ga zmotili med žaganjem drv.
Dejal je, da je društvo (nastalo je novembra lani; v njem je 15 članov, od katerih so štirje duhovniki, sedež pa ima na Ljubelju) sklenilo pogodbo s Kompasom že na začetku leta, a da si je izposlovalo pogoj, da se umakne, če vodovodne in električne instalacije ne bi dobro delovale. Nato se je izkazalo, da so povsem ustrezne.
Obnovo hotela so zaradi dolge zime začeli nekoliko pozneje, kot so načrtovali. Na vprašanje, od kod jim denar za dela in najemnino, sogovornik odgovarja, da ga je prispevala škofija (samo obnova naj bi bila po naših podatkih stala 10 milijonov tolarjev) in pripomnil, da so že vsega porabili. Kot je bilo razumeti, je škofija priskočila na pomoč društvu samo na začetku, v prihodnje se bo moralo znajti samo. V planinskem domu bi imeli radi duhovni, kulturni in izobraževalni center. »Z duhovnimi vajami za duhovnike, ki bi jih morda pripravili trikrat na leto, ne bo mogoče preživeti,« se zaveda Pečnik in dodaja, da bo dom odprt tudi za zakonske, mladinske in študentske skupine ter družine; v njem bi lahko pripravili počitnikovanja, seminarje in tečaje.
Ta prostor je zelo lep, a zagoneten, malce zaskrbljeno pravi Pečnik. Zima traja kar sedem mesecev. Na pripombo, da je dolga in snežena zima lahko tudi priložnost, pa je odvrnil, da ga skrbijo visoki stroški ogrevanja stavbe, zgrajene pred 30 leti: okna so slaba, izolacije pa praktično ni. Če se bo kljub temu izkazalo, da stroški niso previsoki, bodo pogodbo s Kompasom po izteku petih let podaljšali. Pečnik predvideva, da bodo kmalu dobili dovoljenja za kuhinjo, saj da sanitarna inšpektorica ob nedavnem ogledu ni imela pripomb. Za dom bosta skrbela zlasti Tržičanom znana oskrbnika več planinskih koč – Rezka in Vinko Švab.
Ko smo se pred štirimi meseci poizvedovali na občini Tržič o Kompasovih nepremičninah na Ljubelju, nam je župan Pavel Rupar povedal, da je na Kompas MTS napotila pet kupcev, ki so za hotel ponujali od 35 do 60 milijonov tolarjev, a se v Ljubljani očitno niso odločili za nobenega. Za nakup si je neuspešno prizadeval tudi upravljalec žičniških naprav na smučišču Zelenica Janez Šmid.
Podsekretarka za pravne zadeve na tržiški občini Melita Nikše je dodala, da gre pri razpravi o prodaji hotela za »zanimive« zemljiško-knjižne razmere. Kompas MTS je lastnik zgolj hotelske zgradbe, lastnik zemljišča, na katerem stoji, pa je v zemljiški knjigi vpisan sklad kmetijskih zemljišč in gozdov oziroma država. »Po zakonu o javnih skladih bi morali to zemljišče prenesti na občino,« zatrjujejo na občini. Če je to res, je tudi lažje razumeti, zakaj Kompas le oddaja in ne more prodati hotela.
Marjana Hanc