Delo, 21.07.06 - Tomaž Jakofčič: nov uspeh slovenskih plezalcev
Delo, 21. julija 2006
ŠPORT
Alpinizem: nov uspeh slovenskih plezalcev
Janak čuli se je končno vdal
Ljubljana – V Himalaji sta bili uspešni dve slovenski alpinistični odpravi: prva dolenjska himalajska odprava in slovenska odprava Janak 2006. Slednja se je vrnila z novim velikim uspehom za slovenski alpinizem – s prvim vzponom na zahtevni Janak čuli (7070 m).
Dolenjska alpinistična odprava je imela za cilj 7123 metrov visoko Patibaro. Odprava, ki jo je vodil Jože Hartman, je zaradi tehničnih težav na gori spremenila načrte in osvojila sosednjo goro Sfinx, visoko 6852 metrov. Nanjo so se povzpeli Roman Mihalič, Marjan Markovič, Borut Novak, Andrej Štremfelj in Rok Zalokar. Slednja sta tvorila žepno slovensko odpravo na neosvojeni Janak čuli (7070 m), ki je bil cilj že dveh predhodnih slovenskih odprav. Na zadnji lani sta Štremfelj in Miha Habjan priplezala 300 metrov pod vrh gore. Letos sta se Štremfelj in Zalokar za aklimatizacijo povzpela na stranski vrh Patibare, visok blizu 7000 metrov. Nadaljevanje proti glavnemu vrhu bi zahtevalo nenačrtovan bivak, kateremu sta se Štremfelj in Zalokar ognila v korist njunega glavnega cilja. Takoj po sestopu sta se odpravila do pomožne baze pod Janak čuli na višini 5715 metrov. Po dnevu počitka, ogledu stene in priprave opreme sta 5. maja, kmalu po polnoči krenila iz tabora in vstopila v steno. Ta ju je presenetila s precej slabimi snežnimi in lednimi razmerami. Še ponoči sta premagala spodnji del stene, kjer sta plezala po globokih ledenih žlebovih, zasutih z novim snegom. Z dnem sta začela plezati strmi del stene, ki je postregel z zahtevnim plezanjem v skali in kot steklo trdim ledom. Edino pozitivno presenečenje sta doživela pozno popoldne, ko sta stopila na lepo, ravno polico pod manjšim ledenim odlomom in si uredila bivak. S seboj nista imela spalnih vreč, le šotor in gorilnik. »Kljub temu je noč minila v premikanju z boka na bok, iz ležanja v sedenje, gledanju na uro in pri kuhanju,« je mrzel bivak opisal Štremfelj. Zgodaj zjutraj sta znova začela in za zajtrk dobila najtežje raztežaje v smeri. Stena ni popustila prav do vrha in še zadnji raztežaj je ponudil plezanje težav III-IV v skali. Ob 14.30 sta v megli in sneženju kot prva stopila na dotlej še neosvojeni Janak čuli. V strahu pred plazovi v steni sta hitro začela sestopati, do noči dosegla šotor in nadaljevala s spusti ob vrvi. Po devetnajstih spustih sta zgodaj zjutraj dosegla vznožje stene in isti dan bazni tabor.
Zahtevno smer s težavami IV-V v skali in do 75 stopinj v ledu sta Štremfelj in Zalokar preplezala v brezhibnem, hitrem alpskem slogu, kar je bilo od enega največjih svetovnih mojstrov himalajskega plezanja Andreja Štremflja pričakovano. Mladi 24-letni Rok Zalokar, ki ga je letos Planinska zveza Slovenije proglasila za najbolj obetavnega slovenskega alpinista v letu 2005, je z odliko opravil visoko šolo himalajizma, skupaj pa sta postavila nov spomenik slovenskemu alpinizmu.
Tomaž Jakofčič