Večer, Okolje - Marjeta Keršič Svetel: Okolje in družba – Končno je po dolgem času v javnost prišel dolgo pričakovani Predlog Zakona o Triglavskem narodnem parku.
Ministrstvo za okolje in prostor je svoj predlog razgrnilo pred slovensko javnostjo na svojih spletnih straneh, preden bo šlo besedilo v parlament. Malce čudno je le, da bil tako pomemben predlog zakona objavljen sredi avgusta, v času počitnic, skrajni rok za to, da se javnost oglasi in ministrstvu sporoči svoja mnenja, pa je 11. september. (Ta datum ima nekam katastrofalen prizvok... kar je seveda le še eno naključje.) Triglavski narodni park (TNP) je edini narodni park, ki ga imamo, je naše najpomembnejše zavarovano območje, paradni konj naše naravne in tudi kulturne dediščine, zlatorogovo kraljestvo, simbol Slovenije. Zato zakon, ki bo krojil usodo narodnega parka, ni pomemben le za prebivalce občin v Julijskih Alpah (zanje je seveda res življenjskega pomena), pomemben je za nas vse. Ne nazadnje tudi zato, ker bomo kot davkoplačevalci vsi v narodni park z javnimi sredstvi vlagali svoj težko prisluženi denar.
Ves čas, ko traja zakonodajna kalvarija našega najpomembnejšega zavarovanega območja, je bila rdeča nit vseh postopkov trditev, da je sedanji zakon, ki varuje park, neživljenjski, da onemogoča razvoj in da je nujno treba zakon napisati na novo tako, da bo razvoj podpiral.
Avtorji sedanjega Predloga Zakona o TNP so v uvodu zapisali: "Pri oblikovanju novega predloga Zakona o Triglavskem narodnem parku je bilo upoštevano dejstvo, da je Vlada Republike Slovenije predlog sprejela z obrazložitvijo, da predstavljajo predlagane zakonske rešitve še sprejemljiv kompromis med strokovnimi naravovarstvenimi izhodišči in potrebami razvoja lokalnega prebivalstva ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja."
Strokovna izhodišča ohranjanja narave in tudi kulturne dediščine so se torej morala ukloniti potrebam razvoja.
Kaj pravzaprav pomeni beseda razvoj? Odločevalci kar naprej govorijo o tem in skoraj bogokletno se je vprašati, kaj ta pojem pomeni. Nedavno je na konferenci, organizirani pod češkim predsedovanjem EU v Pragi, eden ključnih govornikov izjavil: "Kdor dandanes ocenjuje razvoj po bruto dohodku in finančni uspešnosti, se obnaša kot človek, ki bi se hotel v vesolju 21. stoletja orientirati s pomočjo 5000 let stare kitajske priprave za določanje severnega pola! Škoda, ki jo človeštvu že zdaj povzroča degradacija okolja in izguba narave je neprimerno večja, kot je vsa škoda zaradi trenutne gospodarske krize." Ta govornik ni bil kak čudaški naravovarstvenik, ampak gospod Pavan Sukhdev, direktor za upravljanje poslov s svetovnimi trgi pri Deutsche Bank AG in svetovalec OZN za ekonomski razvoj. Novejši dokumenti OZN opredeljujejo razvoj kot "premik k boljši kakovosti življenja". Uradna opredelitev trajnostnega razvoja v dokumentih OZN pa sploh zajema vse tri razvojne stebre: zagotavljanje ekonomske, ekološke in socialne dobrobiti na tak način, da ne ogrožamo možnosti za zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. Pri tem socialna dobrobit pomeni tudi ohranjanje kulturne identitete.
Triglavski narodni park je naše najpomembnejše območje narave, ki opravlja pomembne ekološke storitve, med drugim zagotavlja pitno vodo za skoraj tretjino Slovencev.
Če se morajo strokovna naravovarstvena izhodišča pri snovanju zakona o TNP umikati potrebam razvoja, potem razvoj nekdo, ki ima vzvode oblasti v rokah, razume popolnoma drugače, kot ga razumejo OZN, Svetovna zdravstvena organizacija, Unesco in gospod Sukhdev.
In to me močno skrbi.
Marjeta Keršič Svetel