Delo, Pismo bralcev - Vera Rant:
Gospa Jela Krečič (Delo, 14. 8.) ne razume nasprotovanja Slovencev pobudi, da se Aljažev stolp vrh Triglava (najžlahtnejši simbol slovenstva) zamenja s kopijo. Sprašuje se, zakaj naj bi bila kopija manj vredna od originala.
Velja to samo za stolp ali pa za vse druge originale, za katere zbiralci po svetu plačujejo milijone? Saj bi lahko po dosti nižji ceni kupovali kopije, le »predsodka in zaslepitve« o višji preseženi vrednosti originala bi se naj znebili.
Verjamem, da nekatere Neslovence in jugonostalgike stolp vrh Triglava moti. Postavil ga je kleni Slovenec, župnik Aljaž, v času, ko smo se borili proti ponemčevanju.
Vsak narod ima svoje simbole. Zato je nespoštljivo in žaljivo obravnavati nasprotnike kopije kot dogmatične platoniste. Pojem slovenstva in narodne biti ni abstrakten, saj je ohranil naš narod pred potujčevanjem tako v Avstro-Ogrski kot v stari kraljevi Jugoslaviji, posebno pa med drugo vojno. Na tisoče Slovencev je tako v taboriščih kot v partizanih žrtvovalo življenja za svoj slovenski narod in za ohranitev slovenstva.
Za gospo Krečič je pojem slovenstva in narodne biti zelo abstrakten. Kaj če bi o teh pojmih spregovorila prijateljem Srbom? Če si seveda upa. Če se odpovedo svojemu pojmu srbstva in narodne biti, bo problem Kosova hitro rešen.
Slovenija je bila leta 1945 94-odstotno avtohtona. Zaradi priseljevanja, predvsem v šestdesetih letih po odhodu 80.000 Slovencev s trebuhom za kruhom, imamo tudi pripadnike bivših jugoslovanskih narodov. Tudi lani, čeprav imamo 90.000 brezposelnih, smo pridobili imigrante, 9,6 na 1000 prebivalcev. Čeprav tako nismo več avtohtoni, zaradi njih res ne moremo menjati simbolov.
Ponaredek Aljaževega stolpa bi po mnenju gospe Krečič naredil konec razločevanju med pravimi in nepravimi Slovenci, homoseksualci, Romi, imigranti. To je velika žalitev za homoseksualce, poznam jih kar nekaj, ki radi hodijo na Triglav, in tudi za Rome, ki so bolj privrženi Sloveniji kot nekateri avtohtoni prebivalci.
»Novi« državljani verjetno spoštujejo naše simbole tako kot mi njihove, saj so si tu ustvarili nov dom. To dokazuje Zagorjan Pero Brković (pohodnik na 450 km iz rodnega Doboja do Zagorja), ki je po srcu Slovenec, po narodnosti pa Hrvat. (Delo, 18. 8.) Hvala vam, Pero! Slovenijo ste sprejeli kot novo domovino, z vsemi njenimi simboli, na staro pa vas vežejo lepi spomini in njeni simboli.
Vera Rant
Ilirska 24, Ljubljana