Dnevnik, 08.12.04: Vreme in ljudje
Vreme in ljudje
Kako "visoka" je pot do sonca
Očitno je letošnji Miklavž prinesel vse drugo, le zimo je pustil nekje drugje, morda veste kje? Pri nas je ta še vedno le v visokogorju, pa še tam je precej skromna in sramežljiva. Manj kot pol metra visoka snežna odeja na Kredarici in pol tolikšna v najvišjem delu Kamniško-Savinjskih Alpah pač ne moreta biti kaj posebno spodbudni za ljubitelje zimskih vzponov in popotovanj po zasneženih poljanah in strmeh. Že res, da so morda gore zaradi takih razmer videti za ta letni čas bolj dostopne kot sicer, vendar potrebujemo za njihov obisk v teh dneh popolno zimsko opremo. Verjetno se bo ta konec tedna marsikdo odločil prav za obisk gora, navsezadnje tudi zato, ker bodo edino visokogorske in nekatere primorske pokrajine nad oblačno-meglenim pokrovom. Prehodno se je včeraj in danes "zameglilo" celo obmorskim Primorcem! Dolinci in kotlinci se bomo še najmanj teden dni, verjetno pa še precej dlje, utapljali pod sivo-belim pokrovom.
Nad našimi kraji bo v naslednjih dneh nastalo obsežno območje visokega zračnega tlaka, ki bo skrbelo za dolgočasno in mračno vreme, seveda tu spodaj. Kakšen dan nas bodo morda celo osrečili sončni žarki, a bo njihova "minutaža" precej skromna, primerljiva s tisto iz športnih logov. Više zgoraj pa bo zaradi obilice sonca čez dan precej topleje, ponoči pa mrzlo. Z vidika nas "spodenjcev" bo torej vreme naslednje dni precej nezanimivo, ne pa nepomembno. Dolgotrajno, zaradi že omenjenega pokrova "temnejše" vreme namreč nič kaj spodbudno ne učinkuje na našo aktivnost. Za izlete v "navpični" smeri v naslednjih dneh bomo morali biti pozorni predvsem na vsakodnevni podatek o nadmorski višini zgornje meje oblačnosti. Z nekaj znanja in uporabo svetovnega spleta lahko ta podatek prav vsak dan razberemo na straneh Agencije RS za okolje (ARSO) v podmeniju Vertikalna sondaža. Saj veste, to je tisti meteorološki balon, ki ga vsak dan zgodaj zjutraj, natančneje še v nočnih urah, spustijo v Ljubljani v zrak in potem izmerijo najpomembnejše vremenske kazalce na različnih nadmorskih višinah vse tja do okrog 3000 metrov.
Pri branju tega grafikona sta pomembni predvsem obe črti, modra in rdeča. Modra nam kaže potek dejanske temperature, rdeča pa potek temperature rosišča. Slednja je vedno nižja od prve, saj nam kaže temperaturo, pri kateri bi vlažni zrak s količino vlage, ki jo ima trenutno, postal nasičen. Poenostavljeno razloženo, pove nam, za koliko bi morali ohladiti ta zrak, da bi se začele izločati kapljice. Večja ko je razlika med obema temperaturama, manjša je relativna vlažnost zraka. Kjer se obe črti prekrivata ali pa se vsaj močno približata, je ponavadi oblačna plast, nad to nadmorsko višino oziroma tam, kjer se črti spet razmakneta, pa sije sonce. Enostavno, ni kaj, seveda pa je tudi pri nas nekaj krajevnih posebnosti, kjer niti nižje ni megle zaradi lege (Primorska) ali pa značilnosti površja (Zgornjesavska dolina) tamkajšnjih pokrajin. Na splošno pa se lahko kar dobro zanesemo na tovrstne podatke. Nad grafikonom je treba le preveriti, ali je datum pravi, saj se občasno zgodi, da zaradi težav ni vsakodnevnih meritev. Vse skupaj lahko preverite še s telefonskim klicem v eno izmed više ležečih planinskih koč, ki so odprte tudi v zimskem času. In potem..., potem vam preostane le še pot navzgor, proti soncu!