Večer, Okolje - Simona Drevenšek: Čeprav v Cancunu pravno zavezujočega podnebnega dogovora ne bo, nevladne organizacije in pogajalci menijo, da je napredek v tej smeri vsekakor mogoč.
Dviganje morske gladine, obilne padavine, suša, spremenjeni vremenski vzorci, slabša letina, taljenje ledenikov in permafrosta. Vse to so spremembe, ki bi se lahko zgodile še pred koncem stoletja, svarijo znanstveniki, ki so se s politiki zbrali v mehiškem Cancunu in leto dni po Kōbenhavnu ponovno poskušajo najti rešitev za podnebje.
Japonska zavrača podaljšanje kjotskega sporazuma
Poplave v ZDA, vzhodni Evropi, Franciji in Pakistanu, izbruh vulkana na Islandiji, snežne nevihte v zahodni Evropi, potres na Haitiju, v Čilu in na Novi Zelandiji, vročinski val v Rusiji in Avstraliji in tornadi so le nekateri naravni pojavi, ki smo jim bili priča od januarja do septembra letos zaradi podnebnih sprememb. Posebno poročilo, izdano pred podnebno konferenco v Cancunu, razkriva, da bi lahko v naslednjih 90 letih dom zaradi izpustov ogljikovega dioksida, ki se kopiči v našem ozračju, izgubila milijarda ljudi. Če nam ne bo uspelo ustaviti ogrevanja ozračja - če se to ogreje za štiri stopinje -, bi lahko bilo brez pitne vode okoli tri milijarde ljudi. Povišanje temperatur bo vplivalo tudi na Slovenijo. Kot pravi meteorologinja Tanja Cegnar iz Agencije RS za okolje, pa bo dvig temperatur pospešil "izgubo biotske raznovrstnosti in spremenil vrstno sestavo, spremenjene podnebne razmere bodo izrazito vplivale na obseg in kakovost pridelka, predvsem pa na razpoložljivost vode, pa ne samo na količino vode, ampak tudi na njeno kakovost". Poleg tega bo "v toplejšem okolju odpornost organizmov zoper bolezni zmanjšana, omogočen bo razvoj več generacij žuželk v eni sezoni, porušila se bo časovna usklajenost prehrambne verige predvsem pri vrstah, ki poznajo sezonske migracije. Vrste se bodo širile na nova območja, kjer morda ne bodo imele naravnih sovražnikov, in tako rušile naravno ravnotežje ekosistemov." Znanstveniki svarijo, da četudi bi jim uspelo omejiti izpuste CO2 - ZDA in Kitajska, dve največji onesnaževalki okolja, se zdaj strinjajo, da je emisije treba meriti, vendar še ni slišati, da bi se zavezale te tudi zmanjšati - to ne bi bilo dovolj za preprečitev ogretja ozračja pod dvema stopinjama, ki postajata pobožna želja. Kljub temu pa so, kot nam je povedala Barbara Kvac iz društva za sonaraven razvoj Focus, ki je na podnebnih pogajanjih v Cancunu, pogajalci in nevladne organizacije v Cancun prišli "z realističnimi pričakovanji do možnih rezultatov tokratne konference", čeprav je jasno tudi, "da tukaj ne bo sprejet pravičen, ambiciozen in pravno zavezujoč podnebni dogovor, vendar je napredek v smeri takega dogovora vsekakor mogoč. Vzdušje je temu primerno. Je pa precej razburjanja povzročila precej agresivna izjava Japonske, da ni pripravljena sprejeti zavez za zmanjšanje emisij v okviru kjotskega protokola pod nobenim pogojem ali okoliščino. Izjava je močno razburila države v razvoju, za katere je nadaljevanje kjotskega protokola, ki je edini mednarodni pravno zavezujoč dokument, izjemno pomembno." Prav dogovor, kako znižati emisije toplogrednih plinov in preprečiti ogrevanje ozračja, je ključnega pomena, za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb pa je "treba ukrepati ambiciozno in brez odlašanja". Ob tem seveda ostaja vprašljivo, ali se dvigu temperature za 4 stopinje Celzija lahko izognemo. "Cilji, ki so jih države zaenkrat pripravljene sprejeti, so bistveno prenizki za omejitev segrevanja pod dvema stopinjama Celzija - da o omejitvi pod 1,5 stopinje niti ne govorimo; to je cilj, ki ga zagovarjajo najbolj ranljive države," pojasnjuje Kvačeva. V manj kot 50 letih bi se temperatura lahko dvignila za 4 stopinje Celzija, a kot pravi Lidija Živčič, predsednica društva za sonaraven razvoj Focus, "je nadaljnje dvigovanje temperatur mogoče preprečiti" in je to "naša glavna naloga", saj se s procesom globalnega ogrevanja stopnjujejo suše, poplave, toče, vročinski valovi ...
Spopad z ekstremnim vremenom
Leto 2010 se bo v zgodovino zapisalo kot eno izmed treh najbolj vročih od leta 1850, ko so začeli meriti temperature, pravi Svetovna meteorološka organizacija (WMO). "Temperatura narašča tako v svetovnem povprečju kot v Evropi in v Sloveniji. Zadnje desetletje je bilo najtoplejše, odkar z instrumenti merimo povprečno globalno temperaturo. Leto 2010 pa je po oceni Svetovne meteorološke organizacije tretje najtoplejše, odkar imamo instrumentalne meritve. Če v svetovnem merilu govorimo o 0,8 stopinje Celzija, je ta številka za Evropo večja, pri nas v Sloveniji pa dvig povprečne temperature znaša okoli 1,5 stopinje. Vendar nas še bolj kot dvig povprečne temperature skrbijo spremembe padavinskega režima ter vse pogostejši vremenski in podnebni ekstremi. Podatki kažejo, da jesenske padavine povsod po državi jasno naraščajo. K podnebnim spremembam pa moramo dodati tudi dejstvo, da s posegi v okolje pogosto delujemo v smeri, ki poveča občutljivost in škodo ob izrednih vremenskih dogodkih," pojasnjuje Cegnarjeva. Od mednarodnega podnebnega pogajanja v Cancunu, ki bo trajalo do 10. decembra, nekateri ne pričakujejo ničesar ali v najboljšem primeru le dogovor o nekaterih tehničnih vprašanjih, medtem ko imajo nevladne organizacije višje cilje. "Nevladne organizacije pričakujemo, enako tudi najbolj ranljive in druge države v razvoju, da bo eden od rezultatov cancunske konference tudi priznanje potrebe po naslovitvi tega ogromnega razkoraka med ponujenimi in potrebnimi cilji glede na znanstvene ugotovitve," pravi Kvačeva in dodaja, da je bila v sredo sprejeta odločitev o "ustanovitvi posebne pogajalske skupine, ki bo obravnavala vprašanje pravne oblike rezultatov pogajanj v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja. Pomembno je, da se tukaj v Cancunu odloči, da pogajanja vodijo k pravno zavezujočemu dogovoru, kar bi lahko bil rezultat dela te pogajalske skupine." Srečanje brez pravno zavezujočega sporazuma pa nikakor ni razlog za metanje puške v koruzo. Vsak posameznik lahko po svoje pomaga zmanjšati ogljični odtis. Živčičeva ob tem navaja nakup energetsko učinkovitih naprav, izolacijo stanovanja ali hiše, postavitev termostatskih ventilov, ki uravnavajo temperaturo na radiatorjih: "Spekter možnosti, ki jih lahko vsakdo naredi v vsakdanjem življenju, je širok." Cegnarjeva pa opozarja, da je ob tem potrebna tudi "sprememba življenjskega sloga, skrbnejše ravnanje z naravnimi viri, večja stopnja recikliranja in seveda vsi ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ter prilagajanje na nove podnebne razmere. Tako imenovane podnebne storitve, katerih razvoj je svetovna skupnost podprla na tretji svetovni podnebni konferenci v Ženevi septembra 2009, bodo lahko veliko pripomogle, da se bomo lažje prilagajali na nove podnebne razmere in nam bodo te povzročale manj škode."
Simona Drevenšek