Večer, 02.02.2005, Narava, gore in ljudje, Manj znane planinske poti in vrhovi
Manj znane planinske poti in vrhovi
Lipnik, Kavčič in Golič
So nekakšen jugovzhodni podaljšek Kraškega roba
Trije vrhovi, visoki 804, 883 in 890 metrov, zdaj obrasli z orumenelimi travami, lepšajo pa jih kotanje, polne belega snega. Slikovita planota kotanj, vrtač in jam, kjer v celem dnevu nismo srečali žive duše. Tukaj sedaj načrtujejo vetrnice za pridobivanje elektrike.
Že zdaj so po slemenih posejani jekleni stebrički z merilniki hitrosti vetra, od enega do drugega pa se že danes prevažajo z džipi, da zbirajo podatke. Domačini si od tega "napredka" obetajo novih zaposlitev, ljubitelji neokrnjene narave pa se boje, da bo izginil tako svojstven gorski kraški svet.
Izlet bomo začeli spodaj v Hrastovljah. Avto pustimo na koncu vasi pred taborskim obzidjem znamenite cerkvice Sv. Trojice. Hoje je kar za deset ur. Najprej se po cesti spustimo pod vas pa čez mostiček in potem opazimo markacije, ki nas kar strmo serpentinasto vodijo po skalnato-peščenem bregu navzgor proti vasici Zanigrad. Previdno prečkamo progo in nadaljujemo v strmino. Po dobrih petnajstih minutah smo zgoraj ob zapuščeni in deloma porušeni vasici z znamenito cerkvico sv. Štefana. Ogledovanje si prihranimo za čas ob vrnitvi. Od tod pa vse do Lipnika jo bomo v bistvu mahali proti vzhodu, naravnost proti soncu. Na koncu vasi gremo pod progo in lepo naprej po tisti slabi cesti, sprva nekoliko v breg. Od Zanigrada ni markacij, toda če imate pri sebi karto (Slovenska Istra, Čičarija, Brkini, Kras, 1:50.000), pojdite po črno označenem kolovozu. Kmalu zgoraj nad vasjo preide v nekakšno široko travnato dolino, poraslo z brini, šipkom in bori. Kmalu je pred nami vasica Zazid, zavijemo levo in zgoraj desno nadaljujemo v breg nad vasjo, kjer znova opazimo markacije, ki nas pripeljejo do Zazida. Prečkamo progo, gremo desno in spet polagoma navzgor in proti vzhodu. Rastje postaja čedalje bolj borno, konec januarja smo naleteli na obilo čvrstega snega, ki se ni prediral. Gledamo in se čudimo; južni predeli polni snega, celo sončen skalnat greben nabit s snegom, na senčni severni strani pa niti sledu snega. Tudi kotanje, obrnjene proti jugu, so obložene s snegom na sončni strani. Za to je kriv severnik, ki je spihal skoraj ves sneg na južno stran. Kmalu na grebenu opazimo križ. Steza se ga sprva nekoliko izogne v loku, a smo kmalu zgoraj. Lipnik. Pred nami se razprostira planota: proti severu v smeri Slavnika gledamo na Golič, na desno pa na Kavčič. Fotografiramo in nadaljujemo pot proti Goliču, a še prej pridemo do križišča in nadaljujemo v desno na Kavčič. Žbevnica (1014 m) na hrvaški strani je še lepo pobeljena, potem pa gremo na Golič. Nekaj malega spusta in nekaj vzpona. Na Goliču je že čas, da si privežemo dušo, potem pa nadaljujemo po tem grebenu proti zahodu. Steza po prepihanem travnatem slemenu se polagoma spušča proti Kojniku (802 m), toda mi spodaj zavijemo levo po kolovozu do lovske koče v gozdu. Pod kočo najdemo markacije, ki nas skozi gozd v rahlem spustu polagoma pripeljejo na kraški rob. Zdaj gremo po njem, spodaj v dolini že opazimo hiše vasice Zazid. Hodimo po tem divjem, razpokanem, skalnatem, z brinjem in bori obraslem robu proti Jampršniku (649 m), a le približno pol poti do njega. Kmalu bomo naleteli na dobro označen prehod s tega roba v dolino in z napisi Lačna, Mlini. Spustimo se po tej poti v dolino, a če bi šli po Kraškem robu naprej, bi preko Jampršnika prišli na Zjat, kjer stoji dobro ohranjen beneški obrambni stolp, iz katerega so se branili pred Avstrijci. Spodaj kmalu pridemo na kolovoz, ki nas v levo spet malo v breg in navzdol pripelje do postaje Zazid ob progi proti Pulju. Zdaj je pred nami le še vračanje v Zazid, Zanigrad in Hrastovlje, kajpak z drugimi pogledi na Kraški rob, ki je zdaj obsijan z zahajajočim soncem, da njegove stene vstajajo pred našimi očmi v vsej svoji barvitosti. Zdaj preko Hrastovskega dola pogledujemo na hrib Lačno, po katerem smo se potepali prejšnjo pomlad. Ob vrnitvi si je vredno ogledati zanigrajsko cerkvico na razglednem pomolu, pa tudi Hrastovlje, če bo še kaj moči.
Jože Praprotnik