Planinski vestnik ni le najstarejša revija z gorniško tematiko na svetu, ki še izhaja, je tudi najstarejša slovenska revija.
Pred 110 leti je izšla prva številka
Planinski vestnik je v prvi številki obelodanil sklep: "Da slovensko planinsko društvo doseže svoj namen (izdajati, pospeševati in podpirati zanimljive planinoslovne spise in slike), sklenil je odbor ’Sl. pl. dr.’ od leta 1985 počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik".
Planinski vestnik ima v slovenskem kulturnem prostoru prav posebno mesto. Revija, ki je prvič izšla že leta 1895 in od tedaj tako rekoč nepretrgoma izhaja, ni le najstarejša z gorniško tematiko na svetu, ki še izhaja, je ob tem tudi nastarejša slovenska revija.
Prva številka je izšla 8. februarja 1895, kot glasilo Slovenskega planinskega društva. V njej je zapisan sklep: Da slovensko planinsko društvo doseže svoj namen (izdajati, pospeševati in podpirati zanimljive planinoslovne spise in slike), sklenil je odbor ’Sl. pl. dr.’ od leta 1985 počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik.
V času pred prvo svetovno vojno, torej od 1895 do 1914 je izšlo dvajset letnikov, v obdobju prve Jugoslavije, od 1921 do 1940, še prav toliko, med drugo svetovno vojno, od 1941 do 1944, kljub kulturnemu molku vsi štirje letniki, toda v skrčenem obsegu, leta 1945 en sam z imenom Planinski zbornik, naslednji dve leti, 1946 in 1947, pa dva z imenom Gore in ljudje. V obdobju po 1948 je vestnik redno izhajal in do (vključno) lani je bilo sedeminpetdeset letnikov, letos pa še en zvezek. Prišteti pa velja še letni poročili za leti 1893 in 1894 ter prehodno številko za obdobje 1915-1919.
Splošno kazalo … je doslej izšlo štirikrat. Konec leta 1940 za štirideset letnikov in leta 1951 za peto desetletje, oba je uredil Josip Wester, leta 1961 kazalo za šesto desetletje in 1972 še za sedmo desetletje, oba je uredil Vilko Mazi. Nadaljnje številke pa čakajo na elektronsko/spletno kazalo, ki je tudi edino smiselno in – je tudi že v programu sedanjega uredniškega odbora.
Poglejmo še, kdo vse je to množico vestnikov uredil. Začel je prof. Anton Mikuš (1895 – september 1908, štirinajst letnikov). Drugi urednik je bil dr. Josip Tominšek, ki je uredil kar šestindvajset letnikov (oktober 1908 do 1941). Nasledil ga je dr. Arnošt Brilej, ki ima zasluge za devet letnikov (1941-49). Sledil jima je prof. Tine Orel, ki je skup spravil kar trideset letnikov (in to nekaj tudi zelo zajetnih!), saj je urednikoval od januarja 1950, pa vse do decembra 1979. Sledil mu je prof. Marijan Krišelj, ki je uredil šest letnikov (januar 1980- december 1985), šesti je bil Milan Cilenšek (januar 1986 - december 1986) in sedmi Marjan Raztresen (januar 1987- august 2001) s petnajstimi letniki. Od septembra 2001 je odgovorni urednik Vladimir Habjan.
Planinski vestnik ima od septembra 2001 tudi svoje
spletno mesto, kjer vsak mesec takoj ob izidu objavijo vsebino in odlomke večine člankov, z enoletnim zamikom pa dodajo tudi celotno vsebino posamezne številke v PDF formatu.
V
Arhivu so sedaj
sprotni prikazi vseh številk od septembra 2001 ter vsebina posameznih številk od septembra 2001 do januarja 2004, kazala za letnike 2001-2004 ter – najnovejše: kazalo za prvi letnik (1895) ter PDF zapisi vseh dvanajst številk prvega letnika.
Še nekaj
podobic naslovnih strani iz obdobja po vnovični uveljavitvi imena
Planinski vestnik leta 1948: