Delo, 19.07.06: Ideja o regijskem parku Kamniško-Savinjske Alpe živi
Delo, sreda, 19. julija 2006
OKOLJE GRADI MOSTOVE
Ideja o regijskem parku Kamniško-Savinjske Alpe živi
Ohraniti naravo,
omogočiti dejavnosti, ki je ne zlorabijo
Regijski park bi obsegal 24.900 hektarov v občinah Jezersko, Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava - Na Veliki planini bi bilo treba uskladiti turistično ponudbo z varovanjem naravne in kulturne dediščine
Velika planina – Velika planina je kraška planota v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki se razteza na tisoč ha površine in se dviga vse do 1600 m nadmorske višine. Znana je predvsem po enem najstarejših in največjih pašnih območij slovenskega alpskega sveta, ki je sestavljeno iz pastirskih selišč Velika planina, Mala planina, Gojška planina, planina Kisovec, planina Konjščica in planina Dol. Sem ljudje zahajajo večinoma v poletni sezoni, ko planina vabi s svojimi čari: visokogorsko pašno krajino z značilno arhitekturo, izjemnim razgledom, neokrnjeno naravo. Obiskana pa je tudi pozimi. V zadnjih letih so obudili idejo o ustanovitvi regijskega parka v Kamniško-Savinjskih Alpah, da bi ohranili naravo in krajino ter izboljšali turistično ponudbo. Pogovarjali smo se z Dušanom Prašnikarjem, geografom in članom CIPRE Slovenija.
Kaj je CIPRA in kakšno vlogo ima pri tej pobudi?
CIPRA je mednarodna komisija za varstvo Alp in zastopa združenja in organizacije iz sedmih alpskih držav. CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, je njen nacionalni odbor in deluje kot nevladna organizacija. Eden njenih ciljev je varovati alpsko okolje in omogočiti njegov trajnostni razvoj. CIPRA Slovenija je skupaj s podjetjem Logarska dolina, ki upravlja krajinski park Logarska dolina, v zadnjih letih obudila že več desetletij staro idejo o ustanovitvi regijskega parka v Kamniško-Savinjskih Alpah. Izdali smo priložnostno zloženko in začeli promocijo ideje predvsem na lokalni ravni. V Kamniku ta čas pričenja delovati informacijska točka za potrebe ustanavljanja regijskega parka.
Koliko je stara ideja o parku na tem območju?
O ustanovitvi parka v Kamniško-Savinjskih Alpah so začeli razmišljati že v času med svetovnima vojnama. Leta 1959 pa se je porodila ideja o narodnih parkih na tem območju in se nekaj let pozneje začela razširjati kot ideja o jugoslovansko-avstrijskem visokogorskem parku.
Pojem narodnega parka večinoma poznamo. Kakšna pa je razlika med narodnim in regijskim parkom?
Narodni park je veliko območje s številnimi naravnimi vrednotami in z veliko biotsko raznovrstnostjo. Prevladuje prvobitna narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, v manjšem delu narodnega parka so lahko tudi območja večjega človekovega vpliva, ki pa je z naravo skladno povezan. Regijski park je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave in območji naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je človekov vpliv večji, vendarle pa z naravo uravnotežen. Omenil pa bi še krajinski park – to je območje, na katerem sta se izrazito, kakovostno in dolgo prepletala človek in narava, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. V Kamniško-Savinjskih Alpah, na primer, je okolje večinoma naravno, spremenjena pa so predvsem območja pašnikov in naselij. V regijskem parku bi se torej ohranili narava in krajina v takem obsegu, kot je danes. Razvijale pa bi se tiste dejavnosti, ki nimajo negativnih posledic za okolje, a prinašajo koristi: pašništvo, gozdarstvo in turizem. Seveda pa morajo biti zlasti turistične dejavnosti ustrezno usmerjane in upravljane, saj gorska okolja, kot je tudi Velika planina, ne prenesejo velikih infrastrukturnih posegov.
Kako ustvariti razmere za regijski park?
Razmere za regijski park so v tem prostoru po svoje že ustvarjene (izjemna naravna in kulturna pokrajina, interes občin in ljudi, ki bivajo in delujejo v parku). Treba pa bo še dodatno izobraževati in ljudem približati pomen in prednosti, ki jih park prinaša prostoru in njim samim, primerno vključiti park v strateške dokumente občin in razvoja turizma.
Kaj je že bilo storjenega za uresničitev ideje o regijskem parku Kamniško-Savinjske Alpe?
V pripravljalni fazi sta bili v občini Solčava in na Veliki planini opravljeni dve vzorčni analizi med prebivalci teh območij. Prikazali sta negativne in pozitivne razvojne dejavnike, ogrožajoče dejavnike in priložnosti. Ta analiza je na Veliki planini vključevala ljudi, ki neposredno delujejo v dejavnostih na tem nestalno poseljenem območju. Rezultati so pokazali, da bi v okviru naše zakonodaje regijski park ponujal najboljše možnosti za razvoj Kamniško-Savinjskih Alp.
Kakšna je po vašem mnenju vloga Velike planine v regijskem parku in kaj natančneje bi bilo treba storiti?
Velika planina je izredno pomembno območje, saj ima več funkcij. Poleg ohranjanja tradicionalne pašne pokrajine, kulture in arhitekture ter življenjskega prostora redkih rastlinskih in živalskih vrst je tudi izjemen turistični in rekreacijski center. Za začetek bi bilo treba uskladiti turistično ponudbo, torej združiti različne skupine in interese, ter določiti skupni razvoj, ki ga Velika planina potrebuje. V to so med drugim zajeti smernice in ukrepi, povezani z motoriziranim prometom, problematiko voda in odplak, pridobivanjem oziroma izkoriščanjem zelene energije, skupno turistično ponudbo itd. Zaradi tega okolje ne bi smelo biti bolj obremenjeno. Območje Velike planine zdaj ureja krajinska zasnova v okviru prostorskih ureditvenih pogojev iz leta 1994, vendar jo bo treba prenoviti tudi v smislu smernic regijskega parka.
Kaj je že bilo storjenega za uresničitev te ideje in kako sodelujete z občino Kamnik?
V zvezi z Veliko planino je bilo nekaj že storjenega, vendar zelo po delih in slabo usklajeno. Večjih sprememb v zadnjem času ni doživela. Upam, da bo problematika glede nihalke in druge, predvsem prometne, infrastrukture zdaj bolj zbližala različne interese, ki se pojavljajo na Veliki planini. Če hočemo ohraniti njen sloves kot idilične visokogorske planine, bo treba sprejeti tudi kakšen ostrejši ukrep. Občina Kamnik bo morala biti dovolj odločna, da začrta in tudi pomaga pri izpeljavi ukrepov za mehki turizem. Sicer pa si občina Kamnik zelo prizadeva za ustanovitev regijskega parka, saj v njem vidi predvsem priložnost za dodatni razvoj turizma v občini.
Katere prednosti prinaša regijski park?
Prednosti se bodo pokazale, ko bo park zaživel, takrat pa naj bi predvsem posredno omogočal lokalnemu prebivalstvu dodaten zaslužek. Park je lahko turistični cilj, ki ponuja kakovostne storitve, spodbuja lokalno prebivalstvo k vzdrževanju kulturne pokrajine ter predvsem z izobraževanjem in informiranjem ohranja značilne rastlinske in živalske vrste. Ena od prednosti območij, vključenih v parke, je tudi večja možnost pridobivanja financ.
Kako vi vidite prihodnost Velike planine?
Veliko planino vidim kot območje, ki je poznano, tudi v tujini, po možnostih za vrhunsko doživetje visokogorskega okolja – pri tem ne mislim toliko na dolinsko ponudbo, temveč bolj na ponudbo, ki je značilna za to visokogorsko pokrajino – pašniki, tipska arhitektura in njena usklajenost z naravnim okoljem, urejene poti in vstopne točke ter čisto in ohranjeno okolje. Vidim zadovoljne obiskovalce, med katerimi je precej tujcev, zadovoljne kmete in druge lastnike ter uporabnike prostora. Slišim tudi divjega petelina. No, upam, da to niso zgolj želje, cilj je jasen, potrebnega pa bo še veliko dela in strpnosti.
Katarina Kavčič, Nataša Kotnik,
Klara Kregar, Nika Žagar, Mateja Povirk
ŠCRM Kamnik
