profesorja, jamarja, alpinista, astronoma, tabornika in naravovarstvenika
Jezerski hram, zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, Dolenje Jezero vabi na otvoritev in ogled Spominske razstave prof. Pavla Kunaverja, ljubitelja Cerkniškega jezera ob stodeseti obletnici rojstva ki bo v petek, 25. aprila 2008, ob 17. uri v prostorih Zavoda Jezerski hram, Dolenje Jezero pri Cerknici.
Otvoritev razstave, katere avtor je dr. Jurij Kunaver, oblikovalec d.u.i.a. Marjan Rafael Loboda, finančno pa jo je omogočil Zavod Jezerski hram, bodo pospremili priložnosti govori in kulturni program.
Pavel Kunaver in Cerkniško jezero
«Cerkniško jezero pozna večina naših ljudi le po imenu. Jaz pa vam povem, če niste preživeli na tem jezeru raznih letnih časov in večerov in juter in se niste potopili v skrivnosti obeh Karlovic, Okenca, in Svinjske jame, če niste videli Vranje jame, požiralnikov v popolni suši in ob času, ko se duše od preobilne vode, če niste preživeli v tihoti kakšnega dne v skrivnostnem Zadnjem kraju, če ne poznate Otoka (ne samo Goričice), prekrasne pokrajine od tu pa do vasi Gorenje jezero in številnih skrivnih izvirov pod Križno goro, potem ne veste, da se more Cerkniško jezero res šteti med najlepša in najčudovitejša jezera na svetu«.
Pavel Kunaver (1889 – 1988) se je začel zanimati za Cerkniško jezero in za njegovo širšo okolico že zelo zgodaj, najprej v krogu svoje družine, nato pa kot jamar in član Društva za raziskovanje jam, ki je bilo ustanovljeno v Ljubljani leta 1910. Pred 1. sv. vojno je tako sodeloval pri prvih raziskavah Velike Karlovice. Rakov Škocjan je prvič obiskal leta 1918, še predno je bila določena nova meja, pozneje, v času italijanske okupacije pa najverjetneje vsaj še enkrat. Povojna vrnitev Rakovega Škocjana ga je tako navdušila, da je l. 1947 najprej napisal članek o Naravnih mostovih v Rakovi dolini, leto pozneje pa še članek v Planinskem vestniku z naslovom Vrnjeni biser. V knjigi Kraški svet in njegovi pojavi iz l. 1922 je omenjene že precej literature o Cerkniškem jezeru in problemov, ki jih rešujejo znanstveniki, ker tako močno spreminja svojo podobo. Opisuje tudi že vodne zveze ter jame na pritočni in zlasti odtočni strani notranjskih kraških polj, glede na raziskovalno delo in izsledke ing. Viljema Puticka.
Pavel Kunaver je v zvezi s Cerkniškim jezerom najbolj znan in zaslužen po treh stvareh. V prvih desetletjih po 2. svetovni vojni je objavil daleč največ poljudnih člankov o njem in s tem prispeval k njegovi popularizaciji, drugič, v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil na čelu odločnega nasprotovanja stalni ojezeritvi jezera s pomočjo zapiranja ponorov in ponikev. Znan je njegov bojni klic: »Roke proč od cerkniških voda!«. In tretjič, na Cerkniško jezero in k drugim notranjskim kraškim znamenitostim je popeljal na stotine dijakov, planincev, skavtov in tabornikov, ki so ponesli s seboj v življenje dragocene izkušnje in globoke vtise o notranjski kraški naravi.
Pavel Kunaver je Cerkniško jezero, njegovo pokrajino in tudi ljudi doživljal in vzljubil kot izjemen naravni dar in pojav, ki ga lahko v celoti razumeš le, če ga spoznavaš postopoma, v različnih razmerah in letnih časih ter s prav vsemi čutili. Tako se je zbližal z domačini in spoznal bistvo, samobitnost, čare in mikavnost vse pokrajine, zaradi česar je Cerkniško jezero imenoval svetovno čudo. Njegovi opisi Cerkniškega jezera so pogosto obarvani osebno in doživeto, kot bi bili napisani takoj po vrnitvi iz izleta, ekskurzije, ogleda. Vsebujejo pa tudi natančne opise in opazovanja vodnih razmer, ki so za jezero najbolj značilne in najbolj spreminjajoče. Opise spremljajo lastne ilustracije, bodisi risbe in skice s terena, akvareli, pa tudi fotografije.
Tako je za Pavla Kunaverja, ki je najbolj zaznamoval obdobje borbe za ohranitev jezera in njegovega dna ter okolice v čim bolj prvotni, naravni podobi, postalo Cerkniško jezero »Moje jezero!«.
Dr. Jurij Kunaver