Metod Škarja: Nekaj slik s ture Za Cmirom na Begunjski vrh in slik z vrha za prikaz razmer v gorah naokrog
Najprej nameravam na Luknjo in naprej proti Bovškemu Gamsovcu, pa mi nadzornik TNP v Vratih pove, da bo Koflerjev memorial potekal po skrajšani turi zaradi nevarnosti plazov višje proti Luknji. Zato se zapeljem nazaj in odločim za Cmir, kjer je na pogled v višinah manj snega.
Do snega je 20-30 minut peš, ki se začne na koncu gozda oziroma na začetku melišča. Sneg vsaj spodaj med ruševjem hitro pobira in ga ni več veliko. S Cmira se otresajo zadnji ostanki snega. Ko dolina zavije desno, naletim na svež plaz, ki je nekajkrat presekal smučino predhodnikov. Le-ti so so pred mano nekako 45 minut. Je širok, a tanek, večino snega je začetni manjši porciji iz stene nabral naprej po snežišču. Do krnice Za Cmirom je sneg južen, na senčnih delih pa ima neprijetno skorjo od zadnjega dežja. V krnici je na severni strani sneg trd oz. suh. Pobočje proti Begunjskim vratcem je polno napihanega snega. Ker je ta del danes prehodilo že kakih deset turnih smučarjev, dol pa se jih je tudi že nekaj pripeljalo, nadaljujem (preizkus sicer pokaže nestabilno plast na globini pol metra, klada se spelje ob zmernem potegu). Osončeno pobočje proti Begunjskemu vrhu je južno.
Triglav je zalit, kot ga še nisem videl. Kasneje pri vzponu na Begunjski vrh vidim dva smučarja, ki se po snežiščih od Malim Triglavom vzpenjata proti Kredarici. Mislim, da sta iz severne stene, zato nisem pozoren (kasneje doma iz slik v spodnem delu vidim smučino, ki vodi od območja med vrhovoma, tako da je očitno nekdo smučal z vrha). Z vrha odsmučam po JZ strani, ki ob tem času ravno prav odpusti.
Z Begunjskih vratc je suh gost sneg, nižje naprej pa je sneg južen. Smučanje zaključim pri gozdu. Od tu navzdol se sliši precej bolje kot navzgor, deset minut, pa sem pri avtu.
Metod Škarja