Dnevnik, 01.03.05 – STA: za kulturni spomenik državnega pomena
po spletni objavi 01.03.05 ob 12:59
Pobuda za razglasitev Triglavske muzejske zbirke
za kulturni spomenik državnega pomena
KRANJSKA GORA - Kranjskogorski občinski svet se je na ponedeljkovi seji strinjal s predlogom Gornjesavskega muzeja Jesenice, da bi na ministrstvo za kulturo naslovili pobudo za razglasitev Triglavske muzejske zbirke v Mojstrani za kulturni spomenik državnega pomena. Zbirka, ki obsega več kot 1500 predmetov in dokumentov s področja planinstva, alpinizma in gorske reševalne službe, ima namreč veliko kulturno-zgodovinsko pričevalno vrednost. Svetniki pa so izrazili tudi željo, da bi zbirka kljub težavam zaradi izgube sedanjih razstavnih prostorov zaradi denacionalizacije ostala v Mojstrani, so za STA potrdili na občini.
Že pred leti je bilo načrtovano, da se bo Triglavska muzejska zbirka preselila v nov slovenski planinski muzej v Mojstrani, v katerem bi bilo celovito predstavljeno slovensko planinstvo. Vendar se je izpeljava projekta izgradnje muzeja zaradi težav s sofinanciranjem in nesoglasji s Planinsko zvezo Slovenije (PZS) zaustavila na mrtvi točki. Sedaj so v Planinskem društvu (PD) Dovje-Mojstrana, ki z zbirko upravlja, že pripravili nov idejni načrt za manjši muzej, ki bi zahteval precej manjšo investicijo. S tem bi v prvi fazi rešili predvsem zbirko, ki ji grozi, da bi se po koncu leta 2006, ko se izteče najemna pogodba z denacionalizacijskim upravičencem sedanje stavbe, znašla v skladiščih. Kasneje pa bi lahko muzej tudi razširili, je za STA povedal predsednik PD Dovje - Mojstrana Miro Eržen.
Eržen računa na to, da bo idejni načrt sprejet najkasneje v dveh tednih in da go bo potrdila tudi PZS. Tako bi lahko že naslednji mesec pričeli z aktivnostmi za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo muzeja v manjšem obsegu. Eržen zatrjuje, da bodo projekt s pomočjo sredstev iz različnih državnih in evropskih skladov in kranjskogorske občine izpeljali tudi v primeru, če PZS in planinska društva finančno projekta ne bi podprle.
Triglavsko muzejsko zbirko, ki so jo odprli leta 1984, si sicer letno ogleda približno 2500 obiskovalcev, kar pomeni, da si jo je doslej ogledalo prek 25.000 obiskovalcev.
Zbrano gradivo predstavlja enega najpomembnejših obdobij razvoja slovenskega planinstva, od prvih pristopov na Triglav do druge svetovne vojne. Tako obsega čas boja za ohranitev slovenskega značaja domačih gora, prek razvoja gorskega reševanja vse do sodobnega alpinizma in vodništva. V zbirki so vsako leto predstavljena tudi dela slikarjev, ki se že 28 let udeležujejo slikarske kolonije Vrata, ki je edina še preostala slikarska kolonija s planinsko tematiko v Sloveniji.
STA