Anže Čokl: na kratko o »odkritju« podora ilustrirano s fotografijami
Fotografije in film še na AnzeCokl.com
Presenečenje v Jalovcu
Na zares lepo nedeljo smo se Grega Ažman, Andrej Pečjak in jaz podali v eno najlepših slovenskih klasik – severovzhodni raz Jalovca.
Smer sta davnega leta 1932 splezala France Ogrin in Igor Omerza, vendar je za varianto po levem boku stebra, ki jo plezajo malodane vsi, poskrbel mojster Comici s prečnico prek plati v levo in naprej. V bibliji dobrih in lepih smeri v Sloveniji – Slovenske stene, avtorja Tineta Miheliča - piše o fantastični plezariji in odlični skali.
Plezarija je res fenomenalna, skala pa je (verjetno) iz leta v leto slabša…
Ko smo po treh urah priplezali do ključnega mesta smeri, zadnjega previsa pod robom stene, smo presenečeni ugotovili, da je nastal nov podor. Rumena skala in manjkajoči klini so pričali o res velikem odlomu, širine kakšne 4 metre in kakšen meter globoko. Težko si predstavljam kako bi bilo, če bi se v trenutku zrušitve nahajal kje v bližini, saj kubični meter skale tehta več kot tri tone.
Zadnji raztežaj smeri je bil pred podorom ocenjen s šesto stopnjo v kolikor jo je alpinist zmogel prosto, sicer pa V, A1. Težavnost je sedaj verjetno višja za kakšne pol ocene. Na račun velike podrtosti, skope opremljenosti (stari klini so odleteli, zabili smo le enega novega, možno pa je uporabiti še
camalota 2) pa je verjetno večji problem v glavi kakor v prstih.
V isti smeri sta bili poleg nas še dve tržiški navezi in ena izmed njih je ubrala prečnico v desno in izstopila po desni varianti JV raza, 25 m desno, žlambor, VI-. Bojda pogosto v uporabi.
Letošnja s snegom obilna zima v kombinaciji s potresom je očitno dobro zrahljala skalo v Julijcih… Zato previdno!
Anže Čokl
več fotografij, tudi film na AnzeCokl.com
