Večer, Narava, gore in ljudje - Zlatka Rashid: Kuhana in soljena hrana za ptiče nista primerni
Zime še ne bo konec, napovedujejo vremenoslovci, zato ne bo odveč, četudi na začetku februarja, še kaj koristnega izvedeti o zimskem krmljenju ptic. Prav smo naredili, če smo ptice začeli krmiti v zadnjih dneh oktobra ali prvih dneh novembra. In če zanje pravilno skrbimo, bomo lahko uživali ob pogledu na pisano pernato druščino, ko nas bo v vrtovih in parkih razveseljevala tudi v drugih letnih časih. H krmilnicam pozimi po hrano prihajajo vse vrste sinic, brglezi, poljski in domači vrabci, kosi, taščice, detelji, srake, šoje, ščinkavci, zelenci, pinože in dleski pa čižki, liščki, kalini in celo krivokljuni. Polagamo jim različno hrano. Najbolj univerzalna in priljubljena zimska hrana so sončnice, v krmilnico pa lahko polagamo tudi proso in proseno kašo, pšenico, orehe, jabolka, drobno mlet goveji loj in svinjsko slanino.
Hrano dajemo v krmilnice vsak dan sproti. Kadar opazimo, da ptice neko hrano manj sprejemajo, tudi manj krmimo ali pa začasno prenehamo. In ko pričnemo krmiti ptice, naj bi to brez prekinjanj počeli vsaj do konca marca. Nikakor ni primerno, da sredi zime ptice prenehamo krmiti za daljše obdobje. Navadijo se namreč na našo pomoč in računajo na nas. In ko jih spomladi prenehamo krmiti, tega ne storimo čez noč, ampak postopoma. V krmilnico polagamo vsak dan manj hrane in tako krmljenje prenehamo v 10 do 14 dneh.
Kako postaviti krmilnice
Krmilnice postavimo tako, da v neposredni bližini ni nobenega kritja, v katerem bi lahko prežale dobro skrite mačke. Postavimo jih na kol, visok okoli meter in pol, nekaj metrov od grmovja, pod rob večje drevesne krošnje, ali pa jo obesimo v drevesno krošnjo na konce vej. Postavimo jih lahko tudi na balkonske ograje. Tudi talno krmilnico moramo urediti in postaviti tako, da mačke v njeni bližini nimajo kritja. Vedeti je treba, da se ob krmilnicah včasih kot plenilec pojavi tudi skobec. Ta ptič je naravni plenilec malih ptic pevk. Ne smemo ga preganjati, ker je zelo redka in zaščitena vrsta. Upoštevajoč naravno selekcijo, ima tudi skobec svoje mesto pod soncem, opozarjajo strokovnjaki. Zelo pomembno je, da krmilnice redno čistimo, da v njih ni ostankov hrane in ptičjih iztrebkov. S higieno namreč preprečimo morebitne bolezni med pticami. Ptičarji, kot sami sebi pravijo strokovnjaki za ptice, tudi dobro vedo, da ptice takrat, kadar je temperatura pod ničlo, in v drugi polovici zime pojedo od 10- do 15-krat več drobno mlete maščobe v primerjavi s tisto, ki jim jo ponudimo v kosu. Goveji loj in klavni odpadki so zastonj, torej zakaj jih ne bi koristno uporabili? S svojim mesarjem se lahko dogovorimo, da nam te odpadke ves dan zbira, zvečer, ob koncu delovnega dne, pa z mesoreznico drobno zmelje goveji loj ali svinjsko slanino za ocvirke. Takrat mora namreč mesoreznico razstaviti in očistiti in ga ne bomo motili med njegovim običajnim delom. Izkušnje kažejo, da se mesarji največkrat prijazno odzovejo na take prošnje ljubiteljev ptic. Pest drobno zmlete maščobe nato položimo v klasično pokrito krmilnico poleg druge hrane, nekaj pa je nadrobimo v talno krmišče za kosa in taščico. Pri pšenici pa je treba paziti, da kupimo krmilno pšenico in ne semenske, ker je semenska strupena!
Najpogostejše napake
V krmilnico ne smemo polagati kuhane in soljene hrane. Ptice namreč ne smejo jesti soljene hrane, ker jim škoduje, kuhana pa čez noč tudi zmrzne in tako postane pticam nedostopna. Nekateri v krmilnico enkrat na teden vsujejo en jogurtov lonček sončnic, potem pa se čudijo, zakaj pri njih ni ptic. Vprašajmo se, ali tudi mi samo enkrat na teden jemo, in to v zimskem času. Ptice so toplokrvne živali, zato pozimi za vzdrževanje telesne temperature in za svoje vsakodnevne aktivnosti potrebujejo močno hrano. V krmilnici mora zato biti vsak dan vsaj nekaj primerne hrane.
In še nekaj je zelo pomembno: krmilnica mora stati vsaj tri metre od grmovja in vsaj meter in pol visoko, da mačkam otežimo lov na ptice, kajti preprečiti ga, žal, ne moremo.
Zlatka Rashid