Večer, Narava, gore in ljudje - Jože Praprotnik: Letošnja zima, ki nam je nasula bele opojnosti kot že dolgo ne, nam omogoča, da pobegnemo gneči urejenih smučišč in sankališč
In če se že vsak dan drenjamo na poti v službo pa na primer pri vožnji v Kranjsko Goro pa če nas že malo žre misel na vožnjo domov, zakaj bi se še tistih nekaj uric rekreacije drenjali v vrstah za vlečnice. Vsemu temu se lahko izognemo, a nikakor ne brez truda, saj je mnogo lažje parkirati avto pod smučiščem, do katerega potem pospremimo otročaje s smučarsko kramo, mi pa imamo tudi vse pred nosom: v avtu suhe cunje in malico s pijačo in bifeje na vsakem koraku pa še najrazličnejše muzike iz ozvočenj, ki tekmujejo v glasnosti.
Vsemu temu se izognemo, če se povzpnemo na Robe, nekakšno planoto v južnem sončnem pobočju predgorja Karavank. Poleti so tod pašniki, zdaj pa globok sneg, ki pa ne popusti pod težo človeka, pa dolinice, seniki in, kar je najpomembnejše, popoln mir, v katerem slišiš piš vetra in petje ptic, saj je tu zgoraj najmanj deset stopinj topleje kot spodaj na smučiščih na senčni strani Vitranca. In tu mimogrede najdemo položno dolinico, kjer bo naš nadebudni smučar napravil prve korake na dilcah, prvi spust in čmok na zadnjico in tod ne bo nikogar, ki bi ga povozil. In ko se bo tega naveličal, se bo še nekajkrat z dedkom ali babico zapeljal s sanmi in se zraven lepo nahodil in nadihal čistega zraka. In ko bo tudi tega dovolj, bodo s skupnimi močmi postavili snežaka, saj se bo tu, v nasprotju z mrzlo dolino, okoli poldneva sneg že toliko ojužil, da s tem ne bo težav. In ko se bo v želodčke naselila lakota, boste mimogrede poiskali zavetje na sončni strani kakšnega idiličnega senika, posedli na sani, se predali sončnim žarkom in vsebini nahrbtnika.
Na Robe se lahko podamo po dveh poteh: po cesti do gostišča Srnjak ali po planinski stezi. Pa pojdimo najprej po nekoliko zahtevnejši planinski poti. Ko si nahrbtnik in smučarsko kramo nadebudneža pričvrstimo na sani - avto smo parkirali v okolici bencinske črpalke pred Kranjsko Goro - se napotimo desno čez igrišče za golf ob Pišnici pa čez brv na drugo stran in navzgor in preko prostranega travnika do mosta čez Savo pri zadnjih hišah Bezja. Na drugi strani Save gremo naravnost navkreber po kar strmi stezi skozi smrekov gozd, nekaj višje pa potem rahlo desno in po prvi dolinici levo navzgor in v slabe pol ure smo v Robeh, prav prijetno ogreti za sankanje ali smučanje. Poiščemo si le otrokovi starosti primerno strmino in senik (če si ga želimo) za počitek. Druga pot je nekoliko daljša. Z avtom se zapeljemo mimo prvega odcepa levo za Kranjsko Goro naprej, da po kakšnega pol kilometra opazimo odcep desno in most preko Save. Tu nekje pustimo avto pa spet spravimo kramo na sani in gremo lepo po tisti cesti navzgor prav do gostišča Srnjak ter mimo njega naprej v Robe. V obeh primerih se v dolino vračamo po tej cesti, le da v primeru planinskega vzpona (ko imamo avto pri bencinski črpalki), po spustu v dolino tik pred ravnino zavijemo levo in po stezi med robom gozda in igrišči pridemo do mosta pri zadnjih hišah Bezja, potem pa le še čez Pišnico. Komur je ljuba tihota, pravcata zimska milina, se bo rade volje odločil za Robe namesto "gužvanja" in "šundra" med tisoči smučarjev.
Jože Praprotnik