Večer, 08.08.2005, V žarišču: Minilo je 110 let, kar so na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp
Minilo je 110 let, kar so na vrhu Triglava po naročilu dovškega župnika postavili Aljažev stolp
Sabo vreme je skrajšalo slovesnost pod vrhom Triglava
Jakob Aljaž je ohranil Triglav slovenski - V enem letu je postavil Aljažev dom v Vratih in Triglavski dom na Kredarici - Triglav je danes kot romarsko središče
Čeprav so želeli organizatorji, Planinska zveza Slovenije (PZS), ob obletnici postavitve Aljaževega stolpa osrednjo proslavo prirediti včeraj, so zaradi napovedi snega, ki je včeraj zares pobelil vrhove, ves ceremonial opravili v soboto. Slovesnosti pod vrhom Triglava se je udeležilo tisoč ljudi.
Včeraj je namreč minilo natanko 110 let, kar so na vrhu Triglava po naročilu dovškega župnika Jakoba Aljaža postavili stolp, simbol slovenskega obvladovanja gorskega sveta. Jakob Aljaž je v nekaj letih obrnil zgodovino, ne samo s postavitvijo Aljaževega stolpa, temveč je v enem letu postavil Aljažev dom v Vratih in Triglavski dom na Kredarici.
Slovesnosti so se začele na Kredarici, v kapelici Marije Snežne, s sobotno mašo, ki jo je v sodelovanju z dovškim župnikom Francetom Urbanijo vodil nadškof in metropolit Alojz Uran. Med mašo so potrkovali Rovtarski penkarji. Nato je nekaj sto ljudi odšlo na Triglav, kjer je bila krajša slovesnost pred Aljaževim stolpom. Ob njem sta govorila predsednik vlade Janez Janša (več o Janezu Janši) in predsednik PZS Franci Ekar. Premier je v govoru poudaril, da vrh Triglava zavzema posebno simbolno mesto. Ko se je začelo postavljati vprašanje, kateremu narodu bo pripadal vrh Triglava, se je hkrati začela pisati zgodovina modernega slovenskega gorništva.
Obeh slovesnosti se je udeležil tudi ameriški veleposlanik v Ljubljani Thomas Robertson, spremljal pa ga je Danilo Sbrizaj, v. d. generalnega sekretarja PZS. S petka na soboto sta prespala v Staničevi koči, v soboto odšla na Triglav in se opoldne vrnila v dolino. Robertson je bil vesel, da se je povzpel na Triglav ob tako posebni in pomembni obletnici. Slovesnosti so se zaključile s kulturnim programom v Triglavskem domu na Kredarici, v programu so sodelovali tenorist Janez Lotrič ob spremljavi Toneta Potočnika, baritonist Marko Kobal ob spremljavi Tomaža Plahutnika, Obrtniški mešani pevski zbor Notranjske, pevski zbor Razpotje Col in še nekateri drugi izvajalci.
Sprva nanj samo čudaki, zdaj romarsko središče
Še pred sto leti, ko je Jakob Aljaž postavljal stolp na Triglavu, so bili planinci za mnoge čudaški ljudje, ki se jih je držal sloves samotarjev in so iskali nove izzive v gorah. Predvsem pa je bil gorski svet namenjen lovcem in pastirjem, čudaškim profesorjem in raziskovalcem ter avanturistom, ki jim je bil smisel življenja premagovati napore in samega sebe.
Pa so se razmere od tistih časov bistveno spremenile. Tehnika je naredila gore lažje dostopne, komunikacije so omogočile, da jih lahko gledamo na naših zaslonih, opisi poti in krajev ter natančnejše karte so nam jih odprli. K temu so dodali svoje še ekološka zavest in skrb za lastno zdravje ter to, da je planinarjenje postalo modno. Če k temu dodamo še slovensko tradicionalno zagledanost v gore in našo identifikacijo s Triglavom, potem je masa turistov in planincev že kar razumljiva. Naš Triglav je postal kot romarsko središče, ki ga vsi želijo doseči iz povsem drugačnih nagibov, mimo poglabljanja v načela ljubiteljev gora, potem se to sprevrže v dolge kolone sotrpinov, ki sopejo navkreber, ne vidijo ničesar in preklinjajo tiste, ki se vračajo in gredo v nasprotno smer. Ljudje postanemo moteči eden drugemu, prevlada čredni efekt, katerega cilj je zgolj statistika. To je število ljudi na vrhu, število prenočitev, količina popite tekočine in kar je pač mogoče izraziti s številkami. Po taki gneči ostanejo odpadki in izkušnje, ki nas učijo, da ob tem času in tako nikoli več ne gremo v gore. Tako je na sobotni množični slovesnosti razmišljalo veliko planincev, ki so območje gora zapustili v soboto opoldne, ko so vrhove zastrle megle in je pričelo snežiti.
Ostalo je nekajurno čiščenje
Je pač tako, da so eni prišli na Triglav zaradi lepote planin in so vedeli, kdaj je treba nehati in oditi v dolino, drugi, ki so prišli zaradi pomembnih ljudi in razkazovanja, pa niso vedeli, kdaj se je treba pred slabim vremenom umakniti. Zaman so čakali na helikopter in potem so ob veseljačenju prečuli noč ter se v nedeljo zjutraj v megli in snegu vrnili v dolino. "V planinah je potrebna poleg dobre opreme in izkušenj še dobra mera dobrega počutja," je tudi prepričan Dušan Vidmar, oskrbnik na Kredarici. Povedal je, da so zadnji planinci zapustili kočo v nedeljo okoli enajstih in da so v snegu odšli v dolino, saj helikopter tam zaradi goste megle še vedno ni mogel pristati. Osebje koče, kjer lahko prenoči 350 ljudi, pa sedaj čakata nekajurno pospravljanje in čiščenje, da bo spet vse pripravljeno na sprejem planincev, ki bodo obiskali Triglav naslednje dni.
Urška Šprogar