Obrazložitev na članek objavljen v Dnevniku (in naše poobjave) - vodstvo Komisije za GRS S
GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE
pri Planinski zvezi Slovenije
4101 Kranj, p.p. 245 (Bleiweisova 34)
(04) 201 06 70, 041 617 817 grs@pzs.si
Informacija za javnost 20.12.2004
Še enkrat -
Planinska zveza ne pristaja na ločitev GRS
Glede na članek "Planinska zveza ne pristaja na ločitev GRS", objavljen 16. decembra v Dnevniku in na spletni strani »Gore - ljudje«, ki povzema novinarsko konferenco z dne 14. decembra 2004 v prostorih Planinske zveze Slovenije (PZS), podaja vodstvo GRS naslednjo obrazložitev:
Do sedaj smo menili, da je primernejši dialog, dogovarjanje in iskanje skupnih stičnih točk, ki so bile stkane v dolgi zgodovini Planinske organizacije in Gorske reševalne službe (GRS). Zadnje izjave na novinarski konferenci in tudi obravnava na zadnjem upravnem odboru PZS, pa zahtevajo, da se sliši tudi stališče GRS. To naše stališče je namenjamo predvsem članom predsedstva in upravnega odbora, kjer se oblikuje politika PZS.
Kdo torej sestavlja peščico posameznikov, ki želijo reorganizacijo GRS?
Ta peščica so Gorski reševalci, ki so na zadnjem zboru reševalcev v marcu 2004, kjer so bili prisotni predstavniki vseh 17 postaj GRS odločili, da se slovenska gorska reševalna služba reorganizira tako, da pridobi svoj pravni status. To peščico predstavljajo tudi načelniki postaj GRS, ki so s podpisom izjave, da podpirajo predlagano obliko reorganizacije GRS Slovenije, še enkrat potrdili pravilnost začrtane poti. Na osnovi teh sklepov je Komisija za GRS dobila nalogo, da v dogovoru s PZS izpelje sprejeto reorganizacijo.
Ta sklep je po mnenju PZS nespremenljiv, zato so takoj mobilizirali vse svoje moči, da bi prikazali predvsem planinski javnosti, da je to delo neodgovorne peščice ljudi.
GRS je skušala v pogovorih s predstavniki PZS poiskati primerno obliko in pot, ki bi bila še najbolj sprejemljiva. Žal se pri teh pogovorih nikoli nismo uspeli dotakniti vsebinskih problemov, saj smo bili najprej napadeni, sledilo je moraliziranje o nastanku GRS, dokazovanje kako nimamo v ničemer prav in sestanek se je zaključil. Vse to smo nekako prenašali v prepričanju, da bodo ob naši trdni odločnosti, da izpeljemo napovedano reorganizacijo, le sprevideli, da imamo prav. Danes ugotavljamo, da je to popuščanje trajalo predolgo, tudi zaradi naše naivnosti.
PZS do sedaj nikoli ni argumentirano odgovorila na različne predloge o bodoči povezavi in sodelovanju med PZS in GRS. Na Pogodbo o ustanovitvi Zveze društev GRS Slovenije ni bilo nikakršnih pripomb.
Navedena novinarska konferenca nam je dala vedeti, da moramo tudi mi zavzeti bolj odločna stališča Zato želimo na tem mestu jasno povedati vodstvu PZS, da bomo zadano reorganizacijo izpeljali v letu 2005. V kolikor ne bomo našli skupnih poti, bodo ostale samo tiste, ki smo jih sami začrtali.
Jasno je potrebno navesti, da predlagana reorganizacija ni nobena revolucija, saj v delovanje postaj GRS sploh ne posega, te ostajajo organizirane kot doslej, vsa reorganizacija je v tem, da se sedanja Komisija za GRS, ki deluje kot komisija znotraj PZS preoblikuje v Zvezo društev GRS Slovenije, ki bo združevala vse slovenske gorske reševalce.
Enak proces poteka tudi v švicarski reševalni službi, ki je poleg nas še edina v Evropi organizacijsko vezana na svojo planinsko organizacijo. Pri organizaciji evropskih reševalnih služb ni enotnega koncepta saj je vsaka organizirana v skladu z zakonodajo svoje države in sistemom njihovih služb zaščite in reševanja.
Zaradi iskanj času primernejših oblik organiziranja in bolj transparentnega poslovanja, kot smo ga bili deležni v okviru PZS, nam sedaj grozijo z izključitvijo iz GRS in PZS.
Gospodje iz vrst vodstva PZS, kaj pa ste storili za GRS, da si jemljete to pravico? Kaj ste storili ob vse večjih problemih reševalcev, ko imajo težave v delovnih okoljih pri odhajanju na reševalne akcije v času rednega dela? Ali ste kdaj obiskali letalce reševalce, ko v planinski sezoni dežurajo ob petkih, sobotah in nedeljah na letališču Brnik v pripravljenosti da skupno s piloti in zdravniki pomagajo ponesrečenim. To delo je naporno in tudi nevarno. Če ste pozabili na Okrešelj si poglejte statistiko mednarodne komisije za gorsko reševanje IKAR o številu nesreč v svetu za leto 2003 pri reševanju s helikopterjem. V svetu to opravljajo večinoma profesionalci, naši so žal samo po znanju, drugače so prostovoljci. Ne zanima vas, da reševalci dostikrat koristijo svoje redne dopuste, da lahko opravljajo svoje delo, takoj pa poskočite, ko začutite, da se dogaja nekaj, kar ni v vaših načrtih.
Očitate nam tudi pridobitno dejavnost preko raznih višinskih del in podobno. Po vaše bi moralo vodstvo GRS Slovenije in načelniki postaj GRS nadzirati, kaj počnejo gorski reševalci izven dejavnosti GRS. Vedeli bi lahko, da si veliko število alpinistov in tudi reševalcev s tem zagotavlja svojo osnovno eksistenco.
Vaša pot do GRS je žal začrtana največkrat takrat, ko se sprejema finančni plan PZS, ko vsako leto zahtevate več denarja za svojo strokovno službo, ki opravlja za GRS računovodski servis, vse ostale organizacijske in strokovne naloge izvajajo gorski reševalci sami na prostovoljni osnovi. Zato nimate nobene podlage, najmanj pa moralne, da nas preganjate iz obeh organizacij. Mi bomo ostali predvsem člani PD, kot smo bili doslej.
Najbolj pa ste se izkazali z dopisom MNZ in vsem občinskim upravnim enotam, da so simboli GRS last PZS in da se s tem simbolom ne more registrirati nobena nova zveza GRS. Jemljete nam naše simbole, ki jih ponosno nosimo na svojih prsih, ki pa niso nastali z ustanovitvijo GRS v letu 1912, temveč šele leta 1947, ko je na pobudo zgornje savskih reševalcev nastal prvi znak GRS, ki se je razlikoval od današnjega, ki ga je oblikoval dolgoletni načelnik, sedaj častni načelnik GRS Slovenije Bine Vengust.
Jasno in pošteno razložite slovenski javnosti, zakaj tak odpor do reorganizacije GRS. Koncept zavarovanja za primer reševanja v Sloveniji vam prinaša nov vir finančnih sredstev. Že v mesecu aprilu ste po sestanku na Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS zapisali, citiramo: "Da bi s tako pridobljenimi sredstvi iz zavarovalnih premij uredili sofinanciranje na področju preventivne dejavnosti obiskovalcev gora, s katero bi še aktivneje posegli v zmanjševanje števila nesreč, višjih zavarovalnih premij odgovornosti, intervencijskih sanacij poškodovanih poti in ostalega preventivnega dela". Nikjer pa niste omenjali GRS, ki bo izvajalka reševalnega dela. Koncept pripravljate tako, da bo zavarovanje potekalo preko PZS. Dokaz, da je zavarovanje sklenjeno, bi bila planinska izkaznica. Tako bi ponovno pridobili odhajajoče planince nazaj v PZS, s tem pa tudi večji prihodek od članarine. Tu je eden od vsebinskih problemov, da se ne sme izpustiti GRS izpod svojega okrilja, ker bi v nasprotnem ne imeli več legitimne pravice nastopati v imenu GRS, to pa bi pomenil velik izpad planiranih sredstev.
Zanimivo je tudi, da si prav stanovska organizacija slovenskih planincev najbolj prizadeva razbremeniti državni proračun z uvedbo zavarovanja za reševanje v Sloveniji na račun svojih članov. Tudi sami se zavedamo, da bo sčasoma do tega moralo priti tudi v Sloveniji, vendar je to delo ustreznih državnih služb, ki sedaj financirajo delovanje tega sistema. Sprejeti bo potrebno ustrezne zakone, ki bodo urejali to področje. PZS mora ščititi interese svojih članov in iskati rešitve, ki bi njihove člane kar najmanj finančno prizadeli.
Če k opisani problematiki dodamo naprezanje PZS, da skupno z GRS pridobi status humanitarnosti tudi za nekatere dejavnosti v PZS poleg GRS, je slika nasprotovanja po samostojni GRS popolnoma jasna. Problem je na finančnem področju in zagotavljanju finančnih sredstev za PZS, ki bi bila lažje rešljiva z Gorsko reševalno službo kakor brez nje.
Da zaključimo našo zgodbo. Mi stojimo trdno na naših stališčih, da aktivnosti glede preoblikovanja koncepta organiziranosti pripeljemo do začrtanega cilja. Pri tem bomo zelo pazili, da naša osnovna dejavnost, pomoč ponesrečenim planincem in vsem drugim, ki bi v stiski potrebovali našo pomoč, zaradi tega ne bo motena. Vodstvo GRS je na osnovi sklepa zbora reševalcev, sklepov sedanje Komisije za GRS in jasne podpore načelnikov postaj GRS to dolžno uresničiti. Odgovornim na PZS pa predlagamo, da ponovno razmislijo o svojih sklepih in stališčih, ki so bila sprejeta na 15. Seji UO PZS kot osnova za nadaljnje razgovore z GRS Slovenije, saj na tej osnovi ni mogoč dialog. Na demokratični dialog o vsebinskih vprašanjih smo pa vedno pripravljeni.
Pripravil:
Namestnik načelnika: Dani Kopušar | Komisija za GRS Slovenije
Načelnik: Toni Smolej |