Irena Mušič, Vladimir Habjan: Poudarek na projektih Alpske konvencije
PZS - Danilo Sbrizaj: Skupščina PZS
V prostorih Osnovne šole Trbovlje je bila v soboto, 23. maja 2009, redna letna skupščina Planinske zveze Slovenije. Zbralo se je 95 delegatov od 225 z glasovalno pravico.
Po uvodnem nagovoru predsednika PZS Francija Ekarja je v kulturnem programu nastopil harmonikar Franci Artač, ki je med drugim zaigral tudi planinsko himno »Oj Triglav, moj dom«. Franci Ekar je pozdravil vse goste in vabljene, med drugim: Igorja Robleka, glavnega projektnega uradnika Stalnega sekretariata Alpske konvencije, Tanjo Bogataj, namestnico generalnega direktorja Direktorata za prostor (MOP), Roberta Kralja, predstavnika Slovenske Policije in Letalske enote, Dušana Polajnarja, GRZS, Milico Slokar, URSZR in Bogdana Baroviča, župana Trbovelj.
Za delovnega predsednika je bil izvoljen podpredsednik Uroš Vidovič. Vili Treven, predstavnik gostitelja PD Trbovlje, je v pozdravnem govoru povedal, da je tokratna skupščina priznanje za njihovo delo in da se veselijo srečanja planinskih kolegov ter v nadaljevanju na kratko predstavil delo društva in predvsem kočo na Mrzlici. S kratkimi pozdravnimi govori so skupščino pozdravili Robert Kralj, ki je poudaril pomen varnosti v gorah, Dušan Polajnar je pozval vodstvi PZS in GRZS h krepitvi in izvajanju povezave med obema organizacijama ter Bogdan Barovič.
PZS se bo v izvajanje sklepov AK aktivno vključila
V časovno najbolj dolgi in vsebinsko pomembni točki dnevnega reda: Alpska konvencija (AK) in PZS, je stališča PZS, oziroma KVGN, predstavila načelnica komisije Rozi Skobe. Skobetova vidi v dveletnem predsedovanju Slovenije AK veliko priložnost za premike tudi v Sloveniji, da se izvedejo zadane naloge in da se v večji meri v programe vključi tudi civilna iniciativa. V nadaljevanju je podrobno predstavila zgodovino, delo in stališča komisije za varstvo gorske narave. Skupščina je v nadaljevanju sprejela sklep, ki ga je predlagala, da se bo PZS v času predsedovanja AK aktivno vključila v izvajanje sklepov AK in Deklaracije o prebivalstvu in kulturi ter Deklaracije o podnebnih spremembah.
Sledilo je predavanje Igorja Robleka o delu Stalnega sekretariata in nalogah Alpske konvencije. Na kratko je predstavil zgodovino nastanka in strukturo AK ter poudaril velik pomen priključitve Slovenije, saj je bila AK prva mednarodna organizacija h kateri je kot samostojna država po osamosvojitvi pristopila. Slovenščina je tako tudi eden izmed štirih uradnih jezikov organizacije. Glavni namen AK je, da se države v enotnem alpskem prostoru dogovarjajo za skupne usmeritve in politiko, pri čemer je bilo sprejetih osem protokolov in dve deklaraciji za zagotovitev trajnostnega razvoja v tem prostoru. Predstavil je tudi program dela v obdobju 2005–2010, ki zajema štiri ključne vsebine. Prva vsebuje mobilnost, dostopnost, tranzitni promet, druga družbo in kulturno identiteto, tretja turizem, prosti čas, šport in četrta naravo, kmetijstvo in gozdarstvo ter kulturno krajino. Svojo predstavitev je zaključil s prošnjo vsem planincem za vprašanja, želje in pobude, ki jih lahko naslovijo na Stalni sekretariat.
Od marca letošnjega leta Alpski konvenciji predseduje Slovenija, zato je njeno delovanje v nadaljevanju predstavila Tanja Bogataj z MOPa. Pri tem delo poteka na formalni ravni v obliki odborov in v obliki medresorskega delovanja za izvajanje aktivnosti AK. Poudarila je, da se prioritetne vsebine in aktivnosti slovenskega predsedovanja izvajajo v prizadevanju za večjo prepoznavnost alpskega prostora, spodbujanju implementacije AK na regionalni in lokalni ravni. Program dela med drugim vključuje izdelavo 3. Poročilo o stanju Alp, skrb za trajnostni turizem, preverjanje izvajanja konvencije, izdelava priročnika za lokalna področja, ki vsebuje primere dobrih praks in zakonodaje na tem področju, ustanovitev strokovnega sveta, z vključitvijo predstavnikov občin, zavarovanih območij in nevladne organizacije. Nekatere aktivnosti potekajo ravno sedaj, kot je razstava Alpe, kot jih vidijo ptice v Ljubljani ali pa preučitev pobude PZS za projekt Pot Alpske konvencije.
Posledice hude zime na planinskih objektih
V tretji točki dnevnega reda je predsednik PZS podal uvodno poročilo, v katerem se je dotaknil tem, o katerih je pisal že v skupščinskem gradivu in je bilo objavljeno v posebni številki Obvestil. Naštel je vrsto uspešnih dejavnikov planinske organizacije: množično članstvo, ki se zadnja leta dviguje, vrhunske dosežke v alpinizmu in športnem plezanju, množico izobraževalnih programov PZS idr., kar vse prispeva k temu, da je Slovenija v svetu prepoznavna kot alpska država. Ekar je omenil trud zveze, da postanejo članice PZS tudi zamejska društva, med drugim PD Gorica in PD Celovec in izpostavil napredek pri izgradnji planinskega muzeja. Pri gospodarjenju je izrazil skrb nad znižanimi sredstvi države, glede planinskih društev pa, da morajo biti bolj odprta med regijami in ne toliko zaprta v občinskih okvirjih. Zahvalil se je Slovenski vojski in Ministrstvu za notranje zadeve za velik prispevek k uspešnem delovanju PZS. Predsednik ni mogel brez omembe velike škode kot posledice hude zime, ki se kaže tako na planinskih kočah kot tudi na poteh. Sanacije koče na Doliču planinsko društvo samo ne bo zmoglo. Ekar je pohvalil sodelovanje zveze z mednarodnimi organizacijami in izpostavil letošnje pomembne obletnice, med katerimi že naslednji mesec praznujemo 150 let rojstva markacista Alojza Knafelca. Na koncu se je zahvalil vsem planinskih delavcem za opravljeno prostovoljno delo v preteklem letu.
Ena glavnih nalog PZS je tudi izgradnja Slovenskega planinskega muzeja. Kratek pregled zgodovine od postavitve temeljnega kamna leta 2007 do današnje stavbe ter aktivnosti, ki se izvajajo, je predstavil vodja projekta Miro Eržen. Pozval je društva, da posredujejo predloge za vsebino iz lokalnega področja za tematske razstave in da ne pozabijo na sklep pretekle skupščine o prispevku članstva PD za financiranje izgradnje.
V nadaljevanju so delegati sprejeli poročilo Verifikacijske komisije, Poslovnik o delu skupščine, poročilo o delu Upravnega odbora PZS in njegovih organov v letu 2008, pregled realizacije sklepov lanske skupščine, poročilo Častnega sodišča, finančno poročilo in poročilo Nadzornega odbora. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta.
Planinski muzej še čaka na tri evre
Razprava o poročilih ni bila dolga, vseeno pa je načela nekaj vprašanj. Tomaž Willenpart iz PD Ljubljana Matica je predlagal, da se v Alpsko konvencijo poleg izraza turizem uvede tudi planinstvo, saj nismo turisti. Zbodlo ga je tudi neodvisno revizorjevo poročilo in je predlagal, da se je potrebno vprašati o smiselnosti takšnega poročila, ki tudi finančno za društva pomeni strošek. Opozoril je na državni in ne samo na planinski problem podrte koče na Doliču, katero obnovitev je PD Ljubljana Matica pripravljena v določeni meri sofinancirati in predlagal, da se v kočah okrog Triglava pobirajo prostovoljni prispevki. Jožeta Ružiča iz PD Matica Murska Sobota je spodbudil k razpravi uvodnik v majski številki Planinskega vestnika ter je potrkal na vest društvom, ki ne izvršujejo sklepa skupščine glede financiranja planinskega muzeja. Jože Stegnar iz PD Križe je predlagal uvedbo bona za nočitev v vrednosti 10 evrov in z veljavnostjo desetih let. Na takšen način je njihovo društvo zbiralo sredstva za kočo na Kriški gori.
V razpravi je Danilo Škerbinek podal poročilo o članstvu PZS. Zadovoljivo je, da se je število A članov povečalo, vendar se ga še vedno premalo poslužujejo alpinisti, vodniki … Bolj zaskrbljujoč je podatek, da je članstvo med srednješolci in študenti upadlo za 20 %, zato je predlagal izvedbo seminarja o pospešitvi članstva med mladimi in starejšimi.
Razprava o poročilih je bila dokaj hitro končana. Delegati so v nadaljevanju sprejeli program dela PZS in finančni načrt za leto 2009. Sledila je slovesna podelitev potrdil o sprejemu v PZS in zastave PZS Društvu ekstremnih športov, PD Naveza in PD Krim, potem pa je predsednik PZS Franci Ekar v sklepni besedi povzel nekaj svojih misli ob letošnji skupščini, se zahvalil vsem delegatom za udeležbo in jih pozval na srečanje ob Dnevu planincev, ki bo 6. junija na Krimu.
Čeprav je sprva ob točki na temo AK kazalo, da bo skupščina dolga in naporna, je potekala dokaj hitro in produktivno. To je ob koncu povzel tudi delovni predsednik Uroš Vidovič. Pohvalimo lahko, da je bila tokrat tehnologija na višjem nivoju, saj smo lahko digitalne predstavitve gledali na platnu (naslednjič bo tudi zvok), je pa bilo v dvorani dokaj vroče, saj je takrat Slovenijo ravno zajel vročinski val. Po skupščini so delegati in drugi prisotni ob malici še malce poklepetali.
Irena Mušič, Vladimir Habjan
Fotografije: Vladimir Habjan, Matjaž Šerkezi
PZS, 25.05.09: Skupščina 23.05.2009
Planinska zveza Slovenije (v nadaljevanju PZS) je imela v soboto 23. maja svojo redno letno skupščino, tokrat v srcu revirjev v Trbovljah. Po uvodnem pozdravu predsednika PZS mag. Francija Ekarja, ki je pozdravil vse prisotne delegate PD in navzoče goste: župana Občine Trbovlje gospoda Bogdana Baroviča, predstavnika stalnega sekretariata AK gospoda Igorja Robleka, mag. Tanjo Bogataj, namestnico generalnega direktorja Direktorata za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor, gospo Milico Slokar, sekretarko za medresorsko usklajevanje na Upravi za zaščito in reševanje in članico nacionalnega odbora za elementarne nesreče, Roberta Kralja namestnika poveljnika letalske enote policije in Dušana Polajnarja, predstavnika GRZS.
Opravičili so se in poslali pozdrave: Borut Pahor, predsednik Vlade RS, dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport, Majda Širca, ministrica za kulturo, Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve, Borut Miklavčič, minister za zdravje, mag. Janez Kocjančič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in Dominik S. Černjak, predsednik Turistične zveze Slovenije
V nadaljevanju je bilo izvoljeno delovno predsedstvo v sestavi: predsednik Uroš Vidovič (PD Ptuj) in člani Marica Okršlar (PD Gorje), Tomaž Willenpart (PD Ljubljana Matica), Bojan Gorjup (PD Trbovlje) in Jože Ružič (PD Matica Murska Sobota) in drugi organi potrebni za nemoteno delo: zapisnikar Mija Stegu,vodja pisarne PZS in overitelja zapisnika Bogdan Seliger (PD Horjul) in Franc Kocbek (PD Miklavž), ter verifikacijaka komisija v sestavi predsednik Marko Goršič (PD Podpeč Preserje) in člana Herman Rednak (PD Blagajana) in Nevenka Pejčič (PD Integral). Vsi so bili izvoljeni soglasno.
Skupščina je imela poleg običajnega dnevnega reda tokrat za uvod točko »Alpska konvencija (AK) in vloga PZS«, ki pomembno prikazuje eno od temeljnih usmeritev in področij delovanja PZS, zato je besedo najprej dobila načelnica Komisije za varstvo gorske narave PZS (KVGN) gospa Rozalija Skobe, ki je v svojem referatu orisala delo KVGN in predloge vključevanja PZS v izvajanje protokolov Alpske konvencije in ponudila pripravljenost PZS pri izvajanju akcijskega programa. V nadaljevanju je Alpsko konvencijo (AK) in delo Stalnega sekretariata AK predstavil gospod Igor Roblek, ki je zaposlen na stalnem sekretariatu AK v Innsbrucku. Poleg ostalih področij, na katerih se odpirajo možnosti sodelovanja PZS pri izvajanju programov AK je opozoril na vzpostavitev tako imenovane poti Alpske konvencije po grebenu Karavank od Tromeje do Ljubelja, kjer bo vključena tudi PZS. Za njim je vlogo Slovenije, ki bo v letih 2009 in 2010 predsedovala AK predstavila mag. Tanja Bogataj, namestnica generalnega direktorja Direktorata za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor. Za zaključek pa je vlogo PZS v mednarodnem merilu z vidika njenega delovanja v CAA predstavil član UO PZS in podpredsednik CAA gospod Danilo Škerbinek.
Po končani uvodni točki so sledili pozdravi gostov. Prvi je prisotne pozdravil domačin, predsednik PD Trbovlje Vili Treven, za njim pa župan Občine Trbovlje gospod Bogdan Barovič, ki je poudaril pomen planinstva za zdravo življenje in dal priznanje PZS za njeno delo na različnih področjih, sledila pa sta mu predstavnik GRZS gospod Dušan Polajnar, ki je izrazil željo, da se letos med obema zvezama stkejo tiste vezi, ki bodo vzpostavile odnose, kot so bili in morajo biti in Robert Kralj iz gorske policijske enote, ki je poudaril potrebo po tesnem sodelovanju med PZS in Policijo pri osveščanju planincev in preprečevanju nesreč, zlasti na področju skupnih preventivnih akcij.
Sledilo je poročilo verifikacijske komisije, ki je sporočila, da je Skupščina sklepčna in da lahko prične z delom. Nato so prisotni delegati soglasno potrdili sprejem poslovnika o delu Skupščine PZS 2009 in tudi vsa naslednja poročila. Posebno poročilo o dejavnostih povezanih z gradnjo Slovenskega planinskega muzeja je podal vodja ustanove Avgusta Delavca Miro Eržen, ki je tudi kritično spregovoril o slabem prilivu sredstev za muzej s strani planinskih društev, ki s tem direktno kršijo sklep Skupščine iz leta 2008, ampak tudi izkazujejo neverodostojnost. Sledila je razprava o poročilih, v kateri so sodelovali Tomaž Willenpart glede AK, Danilo Škerbinek je podal nekaj misli in idej k uvodnemu poročilu predsednika PZS, Jože Ružič se je dotaknil problemov s financiranjem SPM s strani PD, ki »pozabljajo«, ne sklepe sprejete na Skupščini 2008 in na sestankih MDO in Tomaž Willenpart, ki je izrazil zaskrbljenost nad nekaterimi namigi oz. idejami v poročilu o delu GK PZS. Ob tem pa je predlagal da skupaj s PZS sprožijo skupno akcijo za odpravo člena v Zakonu o društvih, ki društvom z velikimi prihodki nalaga obvezno revizijo. Ta ni nič drugega kot nepotrebno zapravljanje denarja, saj revizija ni niti v primeru njihovega PD niti PZS ugotovila nepravilnosti.
Po končanih razpravah so sledila glasovanja, v katerih so prisotni delegati soglasno potrdili vsa predlagana poročila, potem pa še Program dela PZS za leto 2009 in Finančni načrt PZS za leto 2009. Pri tem pa so sprejeli dodatni sklep, ki pooblašča UO PZS, da sproti spremlja in prilagaja izvajanje finančnega načrta PZS glede na situacijo.
V nadaljevanju so bila trem v letu 2008 na novo sprejetim PD podeljena potrdila o sprejemu v PZS in zastave PZS.
Ob koncu se je predsednik PZS zahvalil vsem za konstruktivne razprave in jih povabil na srečanje planincev - Dan planincev 2009 na Krimu. Gostitelji pa so vse delegate povabili na okrepčilo.
Danilo Sbrizaj
generalni sekretar PZS