Gorenjski glas, 23.08.05 - Igor Kavčič: v okviru mednarodnega projekta The Iron Route
V iskanju železove poti
Pretekli teden so v okviru mednarodnega projekta The Iron Route – Železna pot potekala arheološka izkopavanja v alpskem visokogorju. Antična keramika, kamnito orodje, žarnina ...
V osrčju Julijskih Alp, približno uro in pol hoda od zgornje postaje gondole na Vogel proti Komni, na tistemu delu poti, ki mu domačini rečejo Kal, so pretekli teden potekala arheološka izkopavanja v okviru mednarodnega projekta
Železna pot. Ta združuje tri sosednje alpske dežele Italijo, Avstrijo in Slovenijo, ki imajo skupno preteklost
rudarstva in železarstva. Projektu, ki bo sicer trajal tri leta, se je tako pridružil tudi Gorenjski muzej iz Kranja, v sodelovanju z Občino Bohinj, Triglavskim narodnim parkom in dr. Jano Horvat z Inštituta za arheologijo pri ZRC SAZU. Po majski javni predstavitvi in temeljitih pripravah so prva izkopavanja pod vodstvom arheologinje
Mije Ogrin potekala že v juliju na Kleku na Pokljuki, kjer so po desetdnevnih izkopavanjih našli sledove morebitne antične postojanke na poti iz Spodnjega Bohinja, v preteklosti znanega železarskega središča, preko Pokljuke in dalje čez Karavanke. V nasprotni smeri naj bi bil Bohinj preko Alp povezan z Mostom na Soči.
"Lokacijo tu pod Zadnjim Voglom smo našli že pred slabima dvema letoma, s pomočjo Mirana Bremšaka, ki se že več let ljubiteljsko ukvarja z odkrivanjem morebitnih visokogorskih najdišč. Takrat smo izkopali nekaj antične keramike iz rimskega obdobja, na grebenu pa še žarnino in fibulo iz 2. in 3. stoletja. Na podlagi tega smo se odločili za večja izkopavanja, ki po svoji vsebini seveda sodijo v projekt, v katerem sodelujemo," je povedala Ogrinova in dodala, da je sicer v središču njihovega zanimanja predvsem širša raziskava železnodobnih poti iz Bohinja v sosednje pokrajine in s tem odstiranje železarske in rudarske dediščine na tem območju.
Po treh dneh izkopavanj so se potrdile domneve o prisotnosti človeka v preteklosti na tem območju. Odprli so tri sonde, izkopali nekaj antične keramike, kamnitega orodja, v vkopu v globini enega metra so vzeli vzorce prsti, mogoče tudi žganine, da bi ugotovili, kakšna je bila flora na tem področju in kakšen les so uporabljali za oglje. "Če bo še kaj sreče z vremenom, bomo v tem tednu nadaljevali z izkopavanji na Kalu," je še povedala Mija Ogrin.
Igor Kavčič