Gorenjski glas, 26.10.04 – Stojan Saje: Skupščino Planinske zveze Slovenije, ki je bila maja na Dolenjskem prekinjena, so končali oktobra na Gorenjskem
Vodstvo čaka veliko dela
Skupščino Planinske zveze Slovenije, ki je bila maja na Dolenjskem prekinjena, so končali oktobra na Gorenjskem.
Brdo pri Kranju – Sedež 111-letne planinske organizacije ostaja v približno enako stari ljubljanski vili, vodstvo PZS pa bo iskalo možnosti za selitev v primernejše prostore. Čimprej se mora lotiti urejanja organizacije in poslovanja, so zahtevala društva ob zavrnitvi poročila nadzornega odbora.
Slabo stanje vile in omejen prostor na Dvoržakovi v Ljubljani sta spodbudila vodstvo PZS k ideji za selitev na drugo lokacijo. Denarja za obnove stare stavbe je premalo. Na 426 kvadratnih metrih notranjih površin je premalo prostora za upravo, arhiv, sestanke, izobraževanje in druge dejavnosti. Na 633 kvadratnih metrov veliki parceli je utesnjeno tudi parkirišče. Zato dajejo prednost gradnji nove stavbe oziroma nakupu novih lastnih prostorov, kjer bi imeli blizu 490 kvadratnih metrov notranjih površin. Naložba naj bi jih stala okrog 200 milijonov tolarjev. Vsaj 70 milijonov naj bi dobili s prodajo stare stavbe in zemljišča, del sredstev naj bi prispevala ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Športna fundacija, del naložbe bi pokrili s kreditom, ostanek pa bi zbrali od prodaje nepremičnin v skupni lasti z društvi, je povedal Jože Stanonik iz vodstva PZS. Kot je pojasnil predsednik gospodarske komisije Metod Kovač, imajo zaenkrat v evidenci 139 zemljišč, za 159 parcel pa je lastništvo še nerešeno. Glede na to predlagajo ustanovitev komisije za oceno nepremičnin in vodenje postopkov za prodajo. Upravni odbor PZS naj pripravi do ene naslednjih skupščin predlog za prodajo poslovne stavbe s parcelo v Ljubljani in vseh zemljišč, ki so vredna več kot 5 milijonov tolarjev. Večina je te predloge podprla, vendar je bila razprava kritična. Miro Eržen iz PD Dovje-Mojstrana je menil, da bi morali skupno reševati problem sedeža PZS in planinskega muzeja. Ta predlog po oceni vodstva ni izvedljiv, saj sedež PZS sodi v Ljubljano.
V nadaljevanju je skupščina potrdila poročilo o delu častnega sodišča pri PZS in finančno poročilo za leto 2003. Zataknilo se je pri poročilu nadzornega odbora. Koroški planinci so opozorili, da je poročilo ostalo od majske skupščine nespremenjeno in je nepopolno. Manja Rajh iz Celja pa je ugotovila, da je poročilo preveč splošno. Zahtevala je odgovore o delu predsedstva upravnega odbora PZS, ki kot izvršilni organ menda sprejema sklepe. Članstvo zanima, kdo dela na sedežu PZS slabo, kaj je z izplačili stroškov in odpravnine za bivšo sekretarko, pa še kaj o poslovanju zveze. Ob teh pripombah se je večina odločila, da zavrne poročilo nadzornega odbora. Do spomladanske skupščine pričakujejo novo, dopolnjeno poročilo. Skupščina ni dala konkretnih odgovorov niti v točki, kakšno planinsko organizacijo si želi članstvo in katere so ključne naloge v prihodnosti. Zavrnila je predlog vodstva, da bi zmanjšali upravni odbor in skupščino PZS; med 99 člani skupščine naj bi bilo le 66 delegatov PD, kar je povzročilo največ nasprotovanj. Na zahtevo planincev z Obale so sklenili, da upravni odbor sestavi skupino za pripravo reorganizacije PZS.
Stojan Saje
(podpis k sliki)
Metod Kovač (prvi z leve) meni, da gospodarska komisija rabi pri urejanju evidence zemljišč PZS pomoč strokovnjaka za zemljiško knjigo.