Delo - Dejan Ogrinec: Pohodno smučanje je pravi šport za tiste, ki hrepenijo po svežem, neobdelanem snegu, avanturi in samoti.
Sneg je nekaj čudovitega in hkrati zoprno mrzlega, a obeta veliko zabave, saj lahko na njem počnemo toliko stvari. Lahko se kepamo, tečemo, gazimo, krpljamo, rijemo, se drsamo, sankamo, smučamo, jadramo, se sončimo, spimo. Brez meja. Ena izmed zimskih dejavnosti, ki je pri nas spregledana, najbolj zaradi zadnjih čudno suhih zim, je tako imenovano pohodno smučanje ali turni tek na smučeh.
Če izraza še niste slišali, se ne vznemirjajte, to je moja skovanka. Vsak narod imenuje ta šport po svoje. Angleško-ameriški izraz je backcountry skiing, Francozi rečejo ski nordiqué, Nemci ga imajo za Wanderlanglauf in tako naprej. Je nekakšna zimska različica trekinga. Od tega se razlikuje samo po letnem času in uporabi smuči.
V Evropi so se za turno smuko razvijale predvsem smuči za alpsko obliko smučanja (tudi v gorah), v severnih deželah pa je uporabnost smuči za potovanja in gibanje ostala taka, kot je bila prvotno. Za dolge pohode.
Pohodni smučar, v nasprotju s tekačem na smučeh, išče odprte terene, svež, neobdelan sneg, avanturo, samoto, gozdove, bregove potokov in jezer, lažje grebene in vrhove po gorah. Kjerkoli, kadarkoli, v vsakem vremenu. Dan, dva ali mesece, če je treba. Je v resnici turni smučar, ki glede na svoje manj zahtevne potrebe in okolje uporablja posebne, prilagojene tekaške smuči.
Pohodne smuči so težje, čvrstejše in širše od tekaških, širine od 50 do 55 mm. Imajo aluminijaste ali kovinske robnike, ki pokrivajo tri četrtine ali celo dolžino robnika. Spodaj so gladke ali narezane v »ribjo kost« - »luske«.
Vsak detajl ima svoj namen. Širina smuči nam daje boljšo oporo pri gaženju v globokem snegu, kovinski robniki omogočajo zaviranje in zavijanje, ribja kost pomaga pri vzpenjanju v zmernih pobočjih. A po drugi strani robniki povečajo težo smuči in se pri nizki temperaturi nanje lepi sneg, ki zavira drsenje. Ribja kost na primer zmanjšuje udobje in hitrost pri spustih. Dolžina smuči se razlikuje glede na težo nahrbtnika. V splošnem velja, naj bodo nekje od 25 do 30 cm čez telesno višino. Daljša smučka lepše drsi v globokem snegu, krajša bolje zavija. Vsekakor je težko izbrati en vsestranski par, če želimo poleg hoje še resno smučati - telemarkati. Včasih je dobro imeti še posebne trakove - pse, za strmejše vzpone. Ker pa psi (ali luske) zavirajo drsenje, lahko gladko drsno ploskev namažemo tudi s klistrom ali voskom. Za blage naklone je to dovolj.
Čevlji za pohode naj bodo usnjeni, ne previsoki (a ne prenizki), lahki, dodatno podloženi in morda ojačeni s plastiko. Usnje je še vedno edini material, ki prenese nešteta prepogibanja ter ohrani čvrstost ne glede na temperaturo. Podplati naj bodo gumijasti, da lahko z njimi tudi hodimo. Kupimo si lahko tudi plastične čevlje, z notranjimi vložki, a ti so za telemarkanje - vijuganje, za sprehajanje so pretežki. Poznamo dva tipa okovja. Prvi je stari 75-milimetrski, s tremi paličicami, novejši je NNN BC. Po 75-milimetrskem okovju se izplača poseči, če želimo tudi kaj smučati, ne samo hoditi, po novem NNN BC pa za eno- ali večdnevne pohode, saj je ta sistem okovja in čevljev za samo hojo dosti boljši. Prednost prvega je tudi v preprostosti, boljšem občutku za ravnotežje in večjem nadzoru nad smučmi, prednost drugega pa v manjšem uporu, ko se prebijamo po skorjastem snegu, in manjši izgubi energije zaradi prepogibanja čevlja.
Kam s takšno opremo pri nas?
Marsikam. Morda na Dolenjskem po pogorju Travnika, skozi prostrani Kočevski rog, po Škofjeloškem pogorju med Ljubljano in Škofjo Loko. Zanimiva bi bila pešpot E6 ali E7. Lepo je tudi prečenje Pohorja po Slemenu čisto do zahodnega konca, morda krog po Pokljuki ali Jelovici. Samotno lomastenje čez Snežnik, odkrivanje skrivnosti Trnovskega gozda in deviškosti Javornika nad Tržičem. Ali drznejši orientacijsko neobičajni pohod pod severno stranjo grebena Južnih Bohinjskih gora. Smuški sprehod po grebenu Stari vrh-Blegoš-Porezen. Recimo prečenje grebena Zahodnih Karavank, kar bi bila že manjša odprava, in tako naprej.
Dolgo bi lahko še našteval, idej za enodnevne ali vikend ture ne zmanjka in vse omenjene sem tudi osebno opravil. Ena velikopoteznih večdnevnih tur zaobjema okolico Komne, Triglavskih (sedmerih) jezer in Fužinske planine ali recimo prečenje od Šport hotela na Pokljuki do Debele peči, naprej po grebenu proti zahodu, pod obema Draškima vrhovoma in okoli dolgega Tosca do Velega polja, naprej na Kanjavec in prek Mišeljske doline nazaj v dolino Krme na pivo čez neverjetno zanimiva, neobičajna zmrznjena travniška jezerca. Recimo na lep zgodnjepomladanski dan, ki nam bo popolnoma spremenil pogled na to drugačno, robustnejšo in neverjetno široko uporabno tekaško opremo.
Dejan Ogrinec