Večer, 23.03.2006, Šport: Marko Lukič je pozimi opravil tudi najtežje kombinacije
Marko Lukič je pozimi opravil tudi najtežje kombinacije
Za Mariborčanom izjemen niz
Plezalec AAO Kozjak preplezal vrsto najtežjih kombiniranih smeri v Evropi - V angleški reviji Climb so ga uvrstili med najboljše vsestranske plezalce na stari celini
Marko Lukič (AAO Kozjak Maribor) je letošnjo zimo plezal predvsem v kombiniranih skalno-lednih smereh in ob tem nanizal zares odlično serijo težkih vzponov. Preplezal je kar tri smeri z oceno M12. V Evropi ima ena ali dve smeri že oceno M13, vendar nekateri menijo, da so te lažje. Predvsem je obiskoval plezališča v Italiji in Švici, saj pri nas tovrstnih smeri ni veliko, najzahtevnejših pa sploh ne. Tako je v Little Vailu (Švica) preplezal smeri Tomahawk - M10+ in White Out - M10-, v bližnjem Kanderstegu pa Power Limit - M10 in Vertical Limit - M11+. Zadnji dve smeri je preplezal z uporabo tako imenovane ostroge oziroma z zobom na petah čevlja, ki ga je možno zatikati in si tako nekoliko olajšati vzpon.
Nadaljnje vzpone je opravil brez ostroge. Tako je v Val di Landru (Italija) uspel v smereh Fly With the Wind - M10, Mix is Fix - M10+, La Via e Bella - M11 in Mr. Big Ben - M12. V slednji je bil to šele drugi vzpon, Lukič pa meni, da si zasluži oceno M12-. Nato se je spet odpravil v Kandersteg in tokrat preplezal Vertical Limit brez ostroge, kar pomeni oceno M12. To je šele drugi tovrsten vzpon. Naslednji vzpon je bil še težji, in sicer smer No Limit, ki nosi oceno M12+. To je bil šele prvi ali drugi vzpon v smeri. Za nekakšno poslastico šteje Lukič zadnji vzpon, ki ga je opravil, in sicer smer Flying Circus pri Kanderstegu. 165 m visoko in previsno steno z oceno M10 je preplezalo šele nekaj plezalcev, Lukič pa jo je prvi preplezal v prvem poizkusu. Meni sicer, da je realna ocena smeri M8+/9-. Smer je kombinacija plezanja čez ledene sveče in previsno skalo, prvič pa je bila preplezana leta 1998. Štiri raztežaje dolga smer je ena najlepših tovrstnih v Alpah.
Marko Lukič je plezalec, ki ima za sabo verjetno največ tako težkih vzponov v tako kratkem času v Evropi. Njegova želja je, da bi se za primerjavo preizkusil v tovrstnih smereh v stenah Kanade. In zakaj se v zadnjem času posveča kombiniranemu ali t. i. mix plezanju?
"Prvič sem se zares srečal s kombiniranim plezanjem predlani, saj je za motivacijo dobro menjavati plezalske zvrsti. To je zelo dober trening za zgornji del telesa in s plezalskega stališča gre za odlično gibanje. Po poškodbi v preteklem letu sem prišel v formo prav na začetku sezone lednega in kombiniranega plezanja ter sem se nekoliko bolj posvetil temu, zaradi prejšnjih plezalskih izkušenj pa mi gre zelo dobro. Pomembno je preizkusiti vsa področja plezalstva, saj si le tako lahko dober "all round climber", kakor v tujini imenujejo plezalce, ki dosegajo uspehe na vseh področjih," pravi Mariborčan.
Marka Lukiča so v eni od zadnjih številk angleške plezalske revije Climb uvrstili med najboljše vsestranske plezalce v Evropi. Spada pa tudi med tiste, ki so pri nas največkrat dosegli mednarodni razred športnika, kar je še posebno pomembno, če vemo, da se s plezanjem ukvarja ob redni službi in družini.
Boris Strmšek