Finance - Novica Mihajlović: Gora ni nora
V dneh, ko slavimo 231. obletnico prvega vzpona na Triglav, sem sklenil še sam postati Slovenec. Storil sem nekaj, česar kot neizkušen pohodnik najbrž ne bi smel, svojemu vodniku, izkušenemu amaterju, sem predlagal nočni vzpon na Triglav. Nekdanji policijski specialec je v vabo ugriznil in sva šla.
Opazovanje okoliških vršacev, kako se v popolni tišini vzpenjajo iz teme, je več kot ustrezno plačilo za napore nočnega pohoda na Triglav, ki sva si ga privoščila z mojim vodnikom Damjanom Dragmanom (na sliki levo).
"Ti pa si reva. Ponoči greš samo zato, da se ogneš krstu na vrhu," je odločitev, da se sredi sezone vzponov na 2.864 metrov visoki Triglav podam sredi noči, komentiral moj prijatelj. Ko me je tako zbadal, ni vedel, da imam za vodnika nekdanjega pripadnika posebnih policijskih enot, ki mu prizadejanje bolečine sebi in drugim niti zdaleč ni tuje in ki se je na nočni pohod podal z lično spleteno alpinistično vrvjo na nahrbtniku.
Ko sem svojega vodnika Damjana vprašal, čemu mu bo vrv, saj greva po najlažji poti, mi je hladno odvrnil, da ne vrhu ne bo nikogar in me nekdo pač mora krstiti ob mojem prvem vzponu.
Zakaj sva rinila gor ponoči?
V hribe sam ne zahajam prav pogosto, in kadar že grem, me ob lepoti narave v gorah navadno najbolj očara mir. Najpomembnejši razlog za odločitev za nočni vzpon je bil torej namen ogniti se gneči na gori, kamor iz leta v leto roma več tujih turistov.
Skoraj enako pomemben razlog je bila vročina, ki je čez dan v skalovju lahko enako moteča kot v mestnem betonu. Ne nepomemben dejavnik pri tej odločitvi pa so bile službene obveznosti, ki so tako vodnika kot mene čakale še isti dan po sestopu z vrha.
Tudi najlažja pot je vsega spoštovanja vredna
Zaradi varnosti se je Damjan odločil, da bo najino izhodišče za vzpon na Rudnem polju nad Pokljuko, ker je to menda najpreprostejša pot. Seveda sva bila opremljena razmeram primerno, vsak po dve naglavni lučki (eno za rezervo), gojzarji, dovolj toplih oblačil, vode in nekaj sladkega za pod zob.
Na pot sva se podala ob 23. uri, do Kredarice sva prisopihala v (menda solidnih) treh urah in pol, od tam do vrha pa sva v močnem vetru potrebovala predpisano uro in pol.
Veter odpihnil načrte in morda tudi batine
Ker sva bila na vrhu že ob štirih zjutraj, je moj cilj, da bi si ogledal Slovenijo ob zori, padel v vodo, saj bi bilo na močnem vetru čakati uro in pol na sončni vzhod preveč samomorilsko početje. Do avta sva potrebovala pet ur hoje in priznam, da mi ni bilo lahko.
Šele ko sva prišla v dolino, sem spoznal, kako veliko lepega sem, kljub razmeroma hitremu tempu, odnesel z nočnega pohoda na Triglav. Odnesel pa sem še nekaj, celo zadnjico, ki ji je bila usojena prej omenjena vrv. Zakaj je moj vodnik pozabil na gorniški krst, ne vem, in ravno toliko sem strahopetca, da ga tega ne bom šel spraševat.
Kdaj je najlepše na vrhu Triglava?
Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije: "Najlepše je na vrhu Triglava dočakati zoro. Ob lepem vremenu lahko opazuješ okoliške vršace, kako lezejo iz teme, vidijo pa se tudi lučke na barkah v Tržaškem zalivu. Vendar pa nočni vzpon odsvetujem vsem, ki niso za to usposobljeni in tehnično opremljeni."
Nada Klemenčič, nekdanja prva dama Zavarovalnice Triglav: "Meni osebno je absolutno najlepše jeseni in zgodaj zjutraj. Gor sem bila že neštetokrat. Sama pridem na Kredarico, tam prespim in zelo zgodaj zjutraj odrinem proti vrhu."
Številke in ljudje
Triglav je še lepši, če ga gledaš od drugod
• Med 25 in 30 tisoč ljudi se vsako sezono vzpne na vrh Triglava, ocenjujejo na Planinski zvezi Slovenije.
• Velik obisk pomeni veliko obremenitev za okolje, od 23 koč in zavetišč v Triglavskem narodnem parku so ustrezno ekološko opremljene le tri.
• "Ljudje, glejte Triglav z drugih gora, fantastičen je," pravi Fran Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije.
• Aljažev stolp, ki je bil pred desetimi leti razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, je visok 1,9 metra in ima premer 1,25 metra.
Novica Mihajlović