Gorenjski Glas - Cveto Zaplotnik: Po oceni zavoda za gozdove je na kranjskem gozdnogospodarskem območju ...
... žled poškodoval od 500 do 700 tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja, na blejskem pa od petdeset do šestdeset tisoč.
| Sindikat kmetov Slovenije od vlade zahteva, da lastnike gozdnih zemljišč, ki jih je prizadel žled, oprosti plačevanje predvidenega davka na nepremičnine, hkrati pa jo poziva, da za gozdove ne povečuje katastrskega dohodka. |
Kranj – Na kranjskem gozdnogospodarskem območju, ki obsega nekaj več kot 72 tisoč hektarjev gozdov, je žled po prvi oceni prizadel okrog šestdeset tisoč hektarjev in poškodoval od 500 do 700 tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja. Prizadeti so praktično skoraj vsi gozdovi do nadmorske višine tisoč metrov, za višje ležeče predele pa zaenkrat še nimajo podatkov. Najhuje je v gozdnogospodarskih enotah Sovodenj in Kokra. »Tudi najstarejši gozdarji ne pomnijo takšne katastrofe v gozdovih, posledice so hujše kot ob vetrolomu 1984. leta. Če je na vsakem hektarju gozda, ki ga je prizadel žled, poškodovanih le deset kubičnih metrov drevja oz. deset srednje debelih dreves, pridemo do številke šeststo tisoč »kubikov«, a bojim se, da je povprečje višje. O obsežnosti ujme veliko pove tudi podatek, da so lastniki gozdov lani na območju posekali 241 tisoč »kubikov« drevja in da je možni posek znašal 405 tisoč kubičnih metrov,« je dejal Janez Logar, vodja kranjske območne enote zavoda za gozdove, in ob tem spomnil, da jim je veter novembra lani poškodoval 103 tisoč »kubikov« drevja. Zaenkrat je delo v gozdovih še nevarno, a takoj, ko bosta z drevja odpadla led in sneg, se bodo lotili čiščenja gozdnih cest, ki so zdaj zaradi podrtega drevja in snežne odeje neprevozne. »Sanacija bo zanesljivo trajala več let, pri tem pa bomo zaradi nevarnosti pretirane razmnožitve lubadarja dali poudarek spravilu iglavcev, pri listavcih pa bukvi, kjer bi odlašanje s spravilom lahko povzročilo gospodarsko škodo. Domačih izvajalcev gozdnih del ne bo dovolj in jih bo treba dobiti tudi od drugod, cena lesa bo verjetno zaradi velike ponudbe padla.«
Na Zgornjem Gorenjskem, kjer je v višje ležečih gozdovih, to je nad tisoč metri nadmorske višine, vseskozi snežilo, kljub velikim količinam zapadlega snega ne pričakujejo večje škode. V nižje ležečih območjih, kjer je padal dež, je nastajal tudi žled, ki pa na srečo ni posebno debel. »Po prvi oceni je žled prizadel okrog trideset tisoč hektarjev površine, poškodoval pa naj bi od petdeset do šestdeset tisoč kubičnih metrov drevja. Med iglavci je najbolj poškodovan bor, med listavci pa bukev in mehki listavci z razvejano krošnjo,« je dejal Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote zavoda, in dodal, da bi vsaka nadaljnja obtežitev drevja ali morebitni veter lahko škodo še povečala.
In kako je na kamniškem in žirovskem območju, ki ju »pokriva« ljubljanski zavod za gozdove? Na kamniškem območju so po besedah Miha Zabreta v gozdovih do sedemsto metrov nadmorske višine poškodovana posamezna drevesa, za višje ležeče gozdove škode zaradi nedostopnosti še ne morejo oceniti, predvidevajo pa, da je precej hudo na območju Kamniške Bistrice. Gozdove na žirovskem območju je po oceni Viktorja Miklavčiča ujma vsaj v primerjavi z drugimi regijami bolj blago prizadela, poškodovana so posamezna drevesa.
Cveto Zaplotnik