Dnevnik - Zlatka Strgar: Na naslovno vprašanje je posvet v okviru projekta Natreg dal oba odgovora - da in ne
| |
 |
|
| |
Ob namerah, da bi Pohorje postalo naravni park, obstaja še kar nekaj bojazni, predvsem ta, da bi prišlo do omejitve razvoja smučišč. (Foto: Dokumentacija Dnevnika) |
|
V okviru projekta Natreg je s sodelovanjem Občine Dravograd, regionalnega centra za okolje Ljubljana in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave posvet na temo Ali se bojimo parka Pohorje, pokazal, da obstaja trenutno kar nekaj bojazni in veliko odprtih vprašanj, vendar tudi podpora.
O možnosti, da Pohorje postane park, kot sta denimo Kozjanski park ali Krajinski park Logarska dolina, se bodo razprave in delavnice na Koroškem nadaljevale še januarja in februarja, je napovedala Nina Uratarič, vodja projektov za srednjo in vzhodno Evropo iz ljubljanskega regionalnega centra za okolje. Na prvem posvetu pa so predstavniki že uveljavljenih parkov predstavili zanimive izkušnje.
V Logarski dolini potrebujejo širše povezovanje s sosedi
Marko Slapnik iz Krajinskega parka Logarska dolina je kot pomembno prednost navedel povezanost, dialog in skupno iskanje rešitev med prebivalci na območju parka. "Po osemnajstih letih, odkar imamo park, lahko trdimo, da je za nami uspešna zgodba. Ugotavljamo pa, da je čas prinesel spremembe in da potrebujemo širše povezovanje. Po odprtju mejnega prehoda Pavličevo sedlo se je povečal promet z avstrijske strani. V praksi to pomeni dvoje: nekateri manjši kmeti so videli v tem priložnost, da ponudijo in tržijo svoje storitve, nekateri veliki, samozadostni kmetje pa so manj zadovoljni, ko se sosedovi gostje sprehajajo po njihovih obsežnih gozdovih. Pogrešamo tudi vezni člen med okoliškimi območji tako na slovenski kot na avstrijski strani," pravi Slapnik. V Logarski razmišljajo o povezavah do Klopinskega jezera, Črne na Koroškem in s kraji v Savinjski dolini.
V Kozjanskem parku jih moti "nesmiseln" zakon
Dobre izkušnje imajo tudi v Kozjanskem parku. Župan Kozjega Dušan Andrej Kocman je prepričan, da je prednosti več kot omejitev. "Kozjanski park obstaja od leta 1981 in ne razmišljamo več, ali je dobro ali slabo imeti park. Vzeli smo ga za svojega. Trdim, da omejitev razvoja zaradi parka ni.
V osmih letih županovanja nisem naletel niti na en tak primer. Park dojemamo kot prednost tudi pri pridobivanju sredstev za projekte občine in parka, veliko je pripomogel tudi k prepoznavnosti Kozjega. Najbolj moteča omejitev je ta, da je z zakonom prepovedana prodaja zemljišč, ki so v državni lasti na območju parka. Ta težava pa ni nepremostljiva, ker je možna menjava zemlje ali dolgoročen najem, vendar ne gre brez zapletov in želimo si, da se ta nesmiselni zakon spremeni.
V Triglavskem narodnem parku omejitve sčasoma postale vrednota
Veliko prednosti je naštel tudi direktor Triglavskega narodnega parka (TNP) Martin Šolar, ki je zelo zadovoljen z lani sprejetim novim zakonom o TNP. Šolar je spomnil, da je šel TNP skozi različne faze upravljanja in pretrese, ki so se kazali tudi z občasnimi zahtevami nekaterih delov območja, da bi iz TNP izstopili in nekaterimi samovoljnimi posegi v prostor. Kljub vsemu ocenjuje, da je območje TNP (obsega 4 odstotke ozemlja Slovenije) dobro ohranjeno in da je upravljavcem uspelo ustaviti težnje po stihijskem neoliberalnem razvoju. Omejitve so sčasoma postale vrednota med prebivalci, teh je na območju TNP 2200, demografska slika se je stabilizirala, nastale pa so tudi nove zaposlitve. Šolar je poudaril, da TNP ni rezervat, v katerem se ne bi smelo nič početi, ampak priložnost za doživljanje in obiskovanje.
Ob koncu posveta so lokalni udeleženci v delavnici, posvečeni naslovni temi, ugotavljali, da bi park Pohorje lahko prinesel številne prednosti, skeptiki pa so izrazili bojazen, da bi prišlo do omejitve infrastrukturnih razvojnih projektov smučišč. Skrbi jih tudi, ali bi se 16 občinam, ki si delijo Pohorje, uspelo povezati v skupno dobro.
Zlatka Strgar