Vzponi, prvenstvena, spominski tabori in kriza lastnega obstoja
Kljub muhastemu vremenu je vse več takih, ki izkoristijo kratkotrajna obdobja suhega vremena in opravijo kak vzpon. V tednu, ki je za nami, se je nabralo razmeroma veliko vzponov, izstopa prvenstveni vzpon v Steni, marsikdo med nami pa se je spomnil ene največjih tragedij med reševalci.
Hribi
Vzpon tedna je nedvomno prvenstvena smer v Triglavu. V zahodnem delu Stene sta Silvo Kragelj (AO Ljubljana Matica) in Marko Turk (AO Rašica) preplezala novo smer (Turk - Kragelj: 06.06.12, VI+/IV-V, 250 m). "Vstop je okoli sto metrov desno od smeri Vogalni steber. Za orientacijo služi bela lisa - odlom v zgornji polovici. Smer je kar resna, spodnji dve tretjini sta dokaj krušljivi, izstopni raztežaj (60 m) pa atletski in kompakten. Spodaj pridejo v poštev zlasti jeseničani in profilci, zgoraj pa predvsem metulji. V smeri so trije klini, vendar ne na ključnih mestih (dva sta za abzajl: eden na vrhu prvega raztežaja, eden zgoraj pod vršno zaporo, smer pa gre nekoliko nižje v levo). Smer se zaključi na grebenu, od koder je 10 m hoje navzdol do markirane poti s Plemenic." Čeprav je najbolj znana in oblegana stena pri nas deležna množičnega obiska domačih in tujih plezalcev, je očitno v njej še dovolj prostora za nove smeri. To so že v lanskem letu dokazali neumorni Franček Knez s soplezalci (smer Kvadrat, Dotik, Kaplja, Korektura, Nasmeh, Pred dežjem, Puščica, Roža vetrov) ter Tomaž Jakofčič in Tina Di Batista (Ulina smer). V domačih stenah še dolgo ne bo zmanjkalo prostora za nove smeri.
Smer Turk - Kragelj, Foto: Marko Turk
Glede na opravljene vzpone se sezona očitno začenja tudi v ostalih severnih stenah. Tomaž Peternel in Primož Žunter sta plezala najbolj znano smer v severni steni Ojstrice - Herletovo smer (V, A1 ali VI+, 450 m), prvi obisk so doživele tudi stene nad dolino Krme. Plezana je bila popularna klasika v Velikem Draškem vrhu, smer DKV (V, 400 m), in to v suhih razmerah.
Precej obiska je bila deležna tudi Begunjščica. Člana AAO sta se za "začetek" poletne sezone odpravila v bolj "zimsko" Jubilejno smer (V+, 550 m), člani AO Železničar pa so plezali Poševno zajedo in Rumeno grapo.
Člani AO Litija in AO Trbolje so opravili "invazijo" na Planjavo in Brano. Plezali so Kratkohlačo (V-/IV, 310 m), smer X (IV, 170 m) z izstopom po Svetelovi (IV, 170 m), Zajedo (V-/IV, 140 m) in smer Koma v Brani. Plezana je bila tudi Kukovčeva smer (VI+/V, 375 m), smer Svetelove, Centralna smer (VI+/VI-, 200 m) ter Spodnji steber (IV/III-IV, 300 m) in Zajeda (V-/IV, 140 m) v Brani. Očitno sta Planjava in Brana "top" destinacija letošnje muhaste pomladi.
Člani društva FreeApproved so v Staničevem vrhu uživali v smeri Šepetanje (VI-,160 m) in Labrador (V-, 110 m).
Nekateri so izkoristili čas pred običajno poletno gnečo v nekaterih "klasikah" in uživali v Centralni smeri v Veliki Babi (IV+, 700 m). Obiska je bil deležen tudi Grintovčev steber (V/IV, 250 m) v Grintovcu.
Marjeta Brežnik in Miha Gorenčič (AAO Kozjek AO Kozjak Maribor) sta pred sobotnim poslabšanjem vremena plezala Vzhodno smer v Mali Rinki (IV/III, 350 m), nekaj navez je bilo tudi v popularni Igličevi smeri in Mrzli gori.
Poletna sezona se začenja tudi v stenah nad Vršičem, čeprav sedaj še brez gneče. Člana AAO sta plezala Ribo (V+/IV, 300 m) v Nad Šitom Glavi. Fanta sta malo počistila najtežji raztežaj, nad smerjo pa tudi nista ravno navdušena. Plezan je bil tudi Steber ob kamenkovem kaminu in smer Stoletje (VI-/IV, 180 m)
Vse večjega obiska je v vseh letnih časih deležna severna stena Raduhe. Člana Črnuškega alpinističnega odseka sta plezala tamkajšnjo klasiko, Smer čez plošče (V-/IV, 150 m). Plezan je bil tudi Steber Male Raduhe (V+/IV-V, 125 m, AK Črna na Koroškem) in verjetno še katera smer.
< Dobra skala v Raduhi. Vir: AK Črna na Koroškem
Spomini
S poletno sezono se začenja tudi obdobje raznih taborov, kar nekaj je takih, ki so posvečeni prijateljem, ki so ostali v gorah. AO Celje Matica je imel pretekli vikend Memorial celjskim alpinistom na Okrešlju. Žal jim je malo zagodlo vreme, a se je kljub temu nabralo okoli 60 udeležencev. Nedaleč stran, na Kamniškem sedlu, so člani AO Domžale organizirali 2. Benkotov memorial.
Isti vikend, 10. junija, je minilo 15 let od tragedije v Turski gori, ki je močno zaznamovala slovensko reševanje v gorah, tragedijo pa so občutili tako ali drugače vsi, ki so bili takrat aktivni v alpinizmu, saj je skoraj vsak poznal koga od nesrečne peterice. In če smo že pri reševanju v gorah - danes ob 21. uri bo na TV Slovenija 1 film Klic z gora, ki je nastal ob 100-letnici organiziranega gorskega reševanja.
Od 21. do 24. julija bo že 10. Tabor Pipa miru 2012 v organizaciji AO Kamnik. Tabor je posvečen Mateju Mošniku, ki se je leta 2004 smrtno ponesrečil med aklimatizacijskim vzponom na sicer lahko dostopen perujski šesttisočak Copa (6188 m).
Še do nedelje je čas za prijavo na začetni alpinistični tečaj v kopni skali 2012 - Kamniško sedlo, ki ga organizira Komisija za alpinizem.
Odprave & tujina
Z odprave Irene Mrak in Mojce Švajger, ki se nameravata najprej povzpeti na Spantik (7027 m), nato pa še v alpskem slogu na Gašerbrum 1, še ni novic. Punci z veliko izkušnjami na najvišjih vrhovih sta sicer dvignili nekaj prahu ob vzponu na Broad Peak in še več lani na Nanga Parbat, njun morebitni uspeh po eni o predvidenih smeri (Messnerjeva (1975), Jugoslovanska (1977), Španska (1983)) pa bo vsekakor lep dosežek. Srečno!
Medtem ko se začenja sezona v Karakorumu, se končuje obleganje Everesta, ki vsako leto bolj presega mejo zdravega okusa. Gneče vsekakor niso bili deležni ruski plezalci, ki so se po zahodnem grebenu povzpeli na indijskega lepotca Šivling (6543 m), Valerij Rozov pa se je z vrha odpravil kar z wingsuitom in si s tem sestop skrajšal s treh dni na neverjetnih 90 sekund.
V zgodovino Šivlinga so se zapisali tudi slovenski alpinisti. Boštjan Kekec in Uroš Rupar sta opravila prvi slovenski vzpon na Šivling leta 1987. Na isti odpravi so Damjan Vidmar, Aco Pepevnik in Dani Tič v alpskem slogu preplezali prvenstveno smer v SV steni. O vzponu, za katerega bi lahko rekli, da je bil opravljen nekoliko pred časom, je bil posnet tudi film.
< Šivling
Kriza lastnega obstoja
Za Alpinističnimi novicami je že dolgo obdobje. Nekoč so zasedale (tudi z objavami sorodne tematike) kar precej prostora na športnih straneh časopisa Delo, nato so prišli drugi časi in so na papirju izumrle ter zaživele na spletu. Danes, ko smo obkroženi s številnimi spletnimi stranmi, forumi, blogi in še čim, pa se izgubljamo v vedno bolj nepreglednih, površnih in pomanjkljivih informacijah. In čeprav vsi pišemo v prej omenjene medije, ni junakov, ki bi poslali na alp.ple@planid.org kako novičko, se nam pridružili kot (s)poročevalci ...
Delo, 28.06.1967: Alpinistične novice
Delo, Šport + AN, 04.03.1985
G-L: vse doslej (po)objavljene Alpinistične novice (~ 390)
Inko Bajde je že pred časom naš arhiv obogatil s poobjavami vseh naši rubriki sorodnih objav v Večeru pri katerih je sodeloval: Iz alpinističnega sveta, Planinsko-alpinistične novice, Planinci, alpinisti (vseh je 228 => seznam).
V naš arhiv pa še naprej postopoma vnašamo poobjave Alpinističnih novic in sorodnih objav iz Dela pa tudi članke iz drugih glasil, tako da postaja vse pomembnejši vir za proučevanje preteklosti našega alpinizma.
Ali koga zanima: Kaj pa bomo lahko rekli - že kmalu - za sedanjost?