Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 14.07.1986

Delo, Šport: ... Naša ponovitev Francoske smeri

Stritih in Počkar sta z italijanske strani obiskala Monte Roso - 1300 m visoka ledna smer
LJUBLJANA - Jernej Stritih in Bojan Počkar (oba AO Železničar) sta prejšnji teden z italijanske strani obiskala Monte Roso. V njenem skrajno vzhodnem vrhu Punta Gnifetti (nemško Signalikuppe) 4556 m sta opravila prvo jugoslovansko ponovitev Francoske smeri. To 1300 m visoko ledno smer z oceno V (TD) sta leta 1932 prva preplezala Lagarde in Devison.
Stritih in Počkar sta turo začela pri koči Zambani (2050 m), kjer sta imela postavljen šotor. Po 6 urah hoje čez ledenik Monte Rose sta bila ob 18. uri pod vstopom v smer na višini 3250 m. Hoja čez ledenik je bila dokaj tvegana, saj sta ga prečila v najhujši vročini in so se seraki podirali vseokrog njiju. Po enotirnem počitku sta ob 19. uri vstopila v smer. Izplezala sta po enajstih urah plezanja, naslednje jutro ob 6. uri. V spodnjih 300 m stene plezanje ni bilo najbolj zanesljivo, saj je bil led zelo slab. Ko se je pozneje temperatura spustila precej pod 0 stopinj, je postalo plezanje v ledu ugodnejše, skoraj idealno. Po vodniku je povprečna naklonina smeri okoli 52°, najbolj strmo pa je v osrednjem delu stene, kjer se kakih 500 m naklonina giblje med 60° in 65°. V prvi tretjini smeri in tik pod vrhom sta morala preplezati tudi po dva kopna raztežaja, kjer je skala imela četrto težavnostno stopnjo. Smer je objektivno zelo nevarna, saj praktično ves čas grozijo seraki in zapadno kamenje.
Stritih in Počkar ugotavljata, da sta imela srečo, saj sta bila, kadar se je kaj podrlo, vedno že nad mestom podora. Na vrhu Punte Gnifetti sta nekaj ur počivala v najvišji koči v Alpah, v koči Margheriti (4556 m), potem pa sta sestopila do mesta Alagne v sosednji dolini, od koder ju je čakalo še približno 170 km krožne vožnje do šotora na drugi strani Monte Rose.

Razvrstitev planinskih poti po zahtevnosti
Sezname poti, kakor jih bodo registrirali, bo komisija za pota sproti objavljala v Obvestilih

LJUBLJANA - Glavni odbor PZS je na svoji tretji seji sprejel med drugim tudi predlog za razvrstitev planinskih poti po težavnosti.
Za lahko pot imamo tisto, na kateri si nam med hojo ni potrebno pomagati z rokami. Kadar taka pot preči strmo pobočje, je dovolj široka, da omogoča varno hojo tudi manj izurjenim (zahteva pa seveda pazljivost in potrebno pripravljenost). Te poti na izhodiščih (križiščih) ne bodo imele posebnih oznak. Primeri: Koča pri Savici -Dom na Komni, Dom v Kamniški Bistrici - Kamniško sedlo, dom na Sviščakih - Snežnik itd.
Zahtevna pot vodi tudi prek težjih mest, na katerih si zaradi varnosti pomagamo tudi z rokami. Morebitne varovalne naprave so namenjene predvsem varnosti in niso nujno potrebne za premagovanje težav. Na izhodiščih bodo table z opozorilom »Zahtevna pot«. Kot primer takih poti pa bi lahko navedli: pot čez Komarčo, Dom na Kališču - Storžič, Kocbekov dom na Korošici - Ojstrica ...
Med zelo zahtevne poti pa spadajo tiste, kjer je raba rok nujno potrebna za normalno napredovanje. Varovalne naprave omogočajo prehod težjih mest, cesto potrebujejo cepin in drugo opremo, npr. čelado (primer: Jalovčev ozebnik). Take poti so potrebne le za primerno izurjene in fizično dobro pripravljene, niso pa primerne za tiste, ki trpe za vrtoglavico ali občasnimi slabostmi. V skupini naj bo po možnosti kdo, ki pot že pozna, skupine pa naj imajo vodnika. Med take poti bi že lahko šteli Tominškovo Vrata - Kredarica, pa Jeseniško na Prisojnik, Kremžarjevo na Kočno itd.
Sezname poti, tako kot jih bodo kategorizirali, bo komisija za pota pri PZS sproti objavljala v Obvestilih. Kategorizacija bo sčasoma prav gotovo upoštevana tudi v vodnikih in na kartah. (Pravzaprav je prvič že bila. IGF je osnovna izhodišča upošteval pri pripravi najnovejše karte »Kranjska Gora 1:25.000«.)

ID

OD TOD IN TAM

Proslava PD Tolmin
TOLMIN - Ob 90-letnici Soške podružnice Slovenskega planinskega društva bo imel PD Tolmin osrednjo proslavo 20. julija ob 11. uri na planini Razor nad Tolminom (1333 m). V kulturnem programu bodo sodelovali učenci OŠ Tolmin in Mosta na Soči, pevski zbor Š. Golja iz Kneze, slavnostni govornik pa bo dr. Matjaž Kmecl.
Zaradi ozke ceste bo od planine Lom do planine Podkuk do 13. ure promet enosmeren.

Obnovljena pot na Rombon
BOVEC - Ko so markacisti planinskega društva Bovec lani na novo markirali poti na planino Golobar in od doma Petra Skalarja proti Bovcu, so se pred kratkim lotili tudi poti na Rombon (2208 m). Pot, ki vodi iz Bovca čez planino Goličico (planinci je navadno uporabljajo za sestop z Rombona), so ponovno uredili, očistili in obnovili markacije. Zdaj bovške markaciste čaka delo pri popravilu poti na Bavški Grintavec. V načrtu imajo še povezavo Visoke rezijanske poti s planinskim domom čez vrh Laške planje, kjer računajo tudi na pomoč mladincev iz planinske delovne brigade, ki je sedaj na planini Zaprikraj pod Krnom.
K vabilu v Kaninsko pogorje še obvestilo za tiste, ki se radi vzpenjajo hitro in brez posebnega truda - žičnica na Kanin vozi le ob koncu tedna.

Dan Kamniških planin
KAMNIK - Na Kamniškem sedlu bo 20. t. m. dan Kamniških planin, posvečen 80-letnici postavitve prve koče na sedlu, pripravljajo pa ga planinci iz Kamnika. Začelo se bo s kulturnim programom ob 11. uri pri pla-ninskem domu. Prireditelji pravijo, da bo dan Kamniških planin odslej vsako leto, in sicer izmenično; enkrat na Kamniškem in drugič spet na Kokrskem sedlu.

V Bavšici je živahno
BAVŠICA - V planinskem vzgojnoizobraževalnem centru v Bavšici je zdaj druga izmena tečaja za mladinske vodnike. Letos bodo v tem centru izvedli tri tečaje za mladinske vodnike, 16. t. m. pa se bo tam začel tudi osemdnevni republiški pionirski planinski tabor. V načrtu imajo tudi enotedenski tečaj za mentorje planinske vzgoje in udeležbo petih planincev brigadirjev pri markiranju poti na Bavški Grintovec in vrh Laške Planje. Brigadirji bodo sodelovali z markacisti PD Bovec, pomagali pa bodo tudi pri urejanju vzgojnega centra v Bavši-ci. Sicer pa se je s 1. julijem na planini Za potok nad Kobaridom začela mladinska planinska delovna brigada. Brigadirji bodo do 10. avgusta pomagali pri urejanju in oživljanju okoliških planin, v prostem času pa lahko obiskujejo tečaje za mladinske vodnike, gorske stražarje, se učijo orientacije in drugih spretnosti iz planinske šole.
Na mladinski komisiji PZS ocenjujejo, da bodo z letošnjimi vzgojnimi akcijami pridobili 100 do 120 novih vzgojnih kadrov s področja mladinskega planinstva. Mladinska komisija ima v načrtu tudi nekaj izboljšav v vzgojnem centru v Bavšici. Urediti nameravajo bivak, v katerem bo prostor za 20 ležišč ter urediti tamkajšnji vodovod. V rezervoar, ki ga uporabljajo že zdaj, bodo speljali vodo iz še enega dodatnega izvira. Upajo, da bodo s tem odpravili težave z vodo, ki jih imajo kadar dalj časa ne dežuje.

M. Š.

Ameriški plezalni vodniki
Amerika, oziroma tamkajšnja plezališča, pa tudi stene, so sen prenekaterega alpinista-plezalca, tudi našega. Z njihovo vodniško literaturo pa žal nismo najbolj seznanjeni. Imajo jo pa veliko in pravijo, da niti ni draga. Precej jo je mogoče naročiti na naslov: Chockstone Press, Inc., 526 Franklin Street, Denver, Colorado 80218, USA. Vodnik »Joshua Tree«, Randya Vogela, predstavlja 1400 smeri (na 420 straneh s 340 fotografijami) tega znanega plezalskega središča, za 25 dolarjev. Drugi vodnik istega avtorja »Tahquitz and Suicide«, ki na 112 straneh predstavlja 300 smeri, pa stane 12.95 dolarja. »Yosemite Climbs«, Georga Meyersa, 800 smeri, 290 strani, 22 fotografij in karta -16.95. Vodniki, ki jih pripravlja John Harun ml. in imajo skupen naslov »Climber's Guide to North America«, pa so po enotni ceni 22 dolarjev. V »Rocky Mountain Rock Climbs« predstavlja 500 smeri na 19 področjih (408 strani, 250 fotografij), »West Coast Rock Climbs« nekako prav toliko smeri na 16 področjih.

Zaprli Camp IV
Obiskovalci Yosemitov so bili letos neljubo presenečeni. Znani »Camp IV« je bil zaprt in sedaj je edina možnost za bivanje tabor Muir Tree, kjer pa je dnevna taksa kar 7 dolarjev in na dan je komaj dve uri sonca. Uprava narodnega parka Yosemite Valley se izgovarja na zmanjšanje dotacij in prevelik obisk. Vprašanje je, če ga bodo sploh še odprli.

Presenetila z nenapovedano vrnitvijo
SLOVENSKA BISTRICA - Ne le svojce, ampak tudi marsikoga drugega sta v nedeljo zvečer presenetila s svojo vrnitvijo bistriška alpinista Danilo Tič in Milan Romih (na sliki v sredi), člana AO Impol Slovenska Bistrica, ki sta že decembra lani odpotovala v južnoameriške Ande z drznim ciljem - osvojiti 30 šesttisočakov. Res, vseh nista preplezala, za kar je večina bilo krivo slabo vreme, vendar je že to, kar sta opravila, rekorden uspeh, ki se lahko primerja s svetovnimi.

S. B.

ALPINISTIČNE NOVICE

Uspešna odprava BiH
Alpinistična odprava BiH, ki jo vodi Muhamed Šišič se je v Peruju povzpela na 6.768 m visoki Huascaran. Poleg tega vrha so člani odprave osvojili tudi Alpa Mayo (5.964 m) in Quitaraju (6.040 m). Agencija Tanjug poroča, da se člani odprave, ki so bili v Peruju dva meseca, zdaj vračajo v domovino, njihove vzpone pa je snemala manjša filmska ekipa TV Sarajevo, ki je napravila več zelo zanimivih posnetkov.

Andrej Kokalj niza proste ponovitve
Andrej Kokalj je 27. junija z Milenkom Arnejškom (oba Akademski AO) in Zoranom Radetičem (AO Ljubljana Matica) prosto ponovil Lahovo v Vežici (VII+), naslednji dan pa je z Mihom Lamprehtom (AAO) plezal v Dedcu. Najprej sta splezala Centralni steber (VI+), nato pa še Šarino poč (VI+), ki jo je prosto preplezal tudi Lampreht. 2. t.m. je Kokalj z Romanom Volčičem (AAO) obiskal Stenar, kjer je on sight (razen ene obremenitve klina) preplezal Direktno smer (VII+). 5. t.m. sta z Mirom Podlipcem (AO Matica) prosto ponovila Varianto Aschenbrenerjeve smeri v Tamarju (VI+).

Živahno v Peruju
Po enem mesecu in pol so se iz perujskih Andov vrnili člani odprave Šaleškega AO. 29. maja so se za aklimatizacijo povzpeli na 5800 m visoki Nevado Pisco. 6. junija so se vsi člani odprave prek južne stene (700 m, 45°) povzpeli na Artesonraju, 6.025 m, štiri dni zatem pa so opravili pristop na 6.025 m visoki Caras I. 18. junija sta brata Rok in Vid Preložnik opravila vzpon prek vzhodne stene 6.150 m visokega Pukaranra. Preplezati sta morala 500 m visoko ledeno steno z naklonino 50° do 55° ter kakih 50 m visok zelo krušljiv skalni pas z oceno III.
Člani odprave so iz Peruja prinesli tudi novice o vzponih Toneta Golnarja (AO Kozjak), ki je še ostal v Peruju. Golnar se je po aklimatizacijski turi na 5.000 m visok grebenski vrh v noči med 20. in 21. 6. sam iz doline Paron povzpel prek južne stene na Artesonraju. Dva dni kasneje se je s Tinetom in Tino Mihelič povzpel na Caras I., 2. 7. pa je spet sam preplezal vzhodno steno Ranzapalke nad dolino Cohup (6.162 m), 400 m, 50°-55°.

Alpinisti z Jezerskega zelo aktivni
Peter Sušnik in Luka Karničar sta 28. junija v Dolgem hrbtu med Nemško in Jezersko smerjo preplezala novo, 250 m visoko Petrovo smer, ki sta jo ocenila s III+. Že naslednji dan je Davo Karničar opravil prvo ponovitev smeri.
Drejc in Luka Karničar ter Rado Markič so 4. t.m. v Kočni (Veliki kup) preplezali 700 m visoko Kombinacijo (V/III-IV, 5h). Smer se začne tam kot Centralna, nato pa poteka ves čas desno od nje. En raztežaj ima skupen s Tarantelo, pred izstopom pa se dotakne še Spomladanske. Vseh 22 raztežajev poteka po zelo dobri skali.
Sicer pa so alpinisti z Jezerskega v zadnjem času opravili še več drugih lepih vzponov. Davo in Luka Karničar sta v Kočni ponovila smer dr. Chudonskya. Davo je plezal prosto (VII-). 2. t.m. sta ponovila tudi Direktno v Špiku. Luka Karničar je 21. junija z Drejcem Karničarjem ponovil Košutovo v Grintavcu, s Petrom Sušnikom 26. junija Bavarsko v Triglavu, 5. t.m. pa z Radom Markičem še zajedo Ekar - Jamnik z vstopno varianto v Kočni.

Iz poročil alpinističnih odsekov
AO Vrhnika - Člani odseka so prejšnji teden plezali v Dedcu, Dolgem hrbtu in v Šitah. Janez Rožmanc in Marko Lončar sta ponovila smer Belač - Zupan v Šitah, Jože Verbič, Rado Kovačič in Mojca Oblak so splezali Pintarjevo v Dedcu, Stojan Rus in Marko Debevc pa smer Šimenc -Škarja v Dolgem hrbtu.
AO Kamnik - Janez Benkovič in Nataša Erjavec sta 29. junija v Rzeniku ponovila Kamniško - Zasavsko smer. To je bila druga ponovitev te smeri in sploh prva ponovitev mešane naveze.
Danilo Golob in Marko Prezelj sta 5. junija v Triglavski steni prosto ponovila originalno Helbo s Čopovim stebrom.
AO Ravne - Brane Vezovnik in Drago Slavič sta 28, junija v Raduhi opravila prosto ponovitev smeri DD z oceno VII, zatem pa sta prosto splezala še Marjanov steber, ki ima enako težavnostno oceno. Pušnik, Čreškar ter Jamnik Marko in Stanko pa so obiskali Grossglockner. Ker zaradi izredno slabih razmer niso mogli plezati, so izvedli ledeniški tečaj.
AO Kozjak - Armand Polegek in Sašo Puhmajer sta 26. junija v Dolgem hrbtu splezala Jernejev steber (VI-). Prvi raztežaj je bil še moker, poročata pa tudi, da je v smeri le malo klinov. 29. junija je Dušan Golubič s Francem Bračkom prosto splezal Severni steber (VII-, 100 m) v Kugelsteinu.
AO Mojstrana - Poročila iz AO Mojstrana so v zadnjem času bolj redka, vendar člani odseka kar prizadevno plezajo. 25. in 25. junija so bili Polajnar, Ažman ter Lotrič in Pečar na Grossglocknerju, kjer so v odličnih razmerah (zmrznjen sneg) preplezali Palavichinijev žleb, 21. junija sta Martin Pavlovič in Miha Jensterle (AO Jesenice) splezala Zajedo v Nad Šitom glavi, naslednji dan pa sta prosto preplezala še Skalaško v Špiku. 22. junija je Pečar z Jensterlom prosto splezal smer Belač - Zupan v Šitah. Pečar je 27. junija zjutraj, še preden je šel v službo, s Karlom Kovačem splezal Zajedo v Šitni Glavi. Naslednji dan pa so v dveh navezah Polajnar in Pavlovič ter Kovač in Pečar splezali tudi Zajedo v Šitah. Kovač in Pečar sta vzpon opravila prosto. 29. 6. so Pavlovič in Kovač ter Vidmar in Pečar splezali še Bavarsko v Triglavu.
AO Idrija - Leon Svetičič, Ezio Mlakar, Ivan Mednard in Boris Sedej so 28. junija plezali v Zadnji Trenti. V šestih urah in pol so ponovili smer Za lusko (VI, V, A3 - Al), ki jo štejejo za najtežjo v tem delu Trente.
Zlatko Gantar in Jože Krapež sta 1 t.m. v Špiku prosto splezala Cizlovo smer, VII, 900 m, 4 ure. Špikova ste-na je v glavnem že suha.

V skupini Sella
(Člana AO Jesenice) sta od 17. do 22. junija plezala v skupini Sella. Prvem stolpu sta ponovila Novi J steber, Zahodni raz (z varianto), Trenkerjevo poč in Tissija (Matjaž PP), V Tretjem stolpu Vinatzerja (oba PP) Chiavazes pa Micheluzzija (sp. del oba PP VI, V. Matjaž Prezelj in Rok Kolbl sta ponovila tudi Malega Micheluzzija (z var. V, IV).
Raf Kolbl je 24. junija sam spleza novo smer v Kraj sten - Smer Marka Avrelija, - IV/II- III, 00 m, 2 uri. Poteka levo od Pink Panterja (sp. raztežaji so skupni, prav tako se združita tudi na gredini sredi stene). Smer je lepa in skala dobra.
Matjaž Prezelj in Kolbl Raf sta 27. junija ponovila Peternelovo v Triglavu (Matjaž PO) ter sestopila po Skalaški.

Na Prehodavcih radijska postaja
Od 28. junija deluje na Zasavski koči na Prehodavcih radioamaterska postaja YT 3 BBK. Oskrbnik Zasavske koče Beno Kampuž, si je pred zimo oskrbel ustrezna spričevala - radijsko postajo, iz koče pa deluje predvsem preko radioamaterskega repetitorja 7 A - Kanin. Na voljo je radioamaterjem planincem z ustreznimi informacijami o planinskih poteh, o vremenu, o zasedenosti koče itd. Po radiu sprejema tudi rezervacije za prenočišča.

V osrčju Pamirja
MOSKVA - V noči od 5. na 6. februar leta 1911 je močan potres povzročil, da je podor 2,3 kubična kilometra kamnin zagradil kanjon reke Murgab. Nastalo je jezero, ki je danes dolgo že 65 km, široko je 3,5 km, največja globina pa znaša kar 505 m.
V tem »umetnem« jezeru je 16,7 kubičnih kilometrov vode.
Toda jezero je v seizmično silno nestabilnem področju in ker se boje, da bi nenaden izliv vode povzročil katastrofalne poplave, ga stalno nadzirajo. Letos pa posebna odprava raziskuje tudi možnost, da bi postopno znižali njegovo gladino.

Tudi v Indiji
NEW DELHI - Prosto plezanje postaja tudi v Indiji vse bolj popularno med mladimi. Organizirali so že posebno konferenco, na kateri so podrobno obravnavali tehniko plezanja, filozofijo in etiko, ocenjevanje, metode priprav - treninga, varnost in podobno. In izkristaliziralo se je mnenje, da bo športno plezanje slej ko prej postala samostojna aktivnost; vedno večji interes, sorazmerno cenena oprema, malo pa tudi ekstravagantnost, so glavni aduti.

Obnovili so planinske poti
KRANJ - Člani PD Kranj so pred začetkom glavne planinske sezone v visokogorju uredili zavarovane planinske poti. Na najzahtevnejših - na Koroško Rinko in Koroško Babo -so zamenjali nekaj jeklenic in klinov, ki jih je poškodovalo padajoče kamenje in plazovi. Namestili so tudi nove table z označbo poti in časom hoje. Te so boljše od prejšnjih aluminijastih, saj so izdelane iz emajlirane pločevine. Take table bodo pomagale planincem pri orientaciji na vseh gorskih poteh, za katere skrbi PD Kranj, to je od Storžiča do Kočne in na območju Ledin, v Kamniških Alpah.

L.S.

Slovaška GRS
BRATISLAVA - Na Slovaškem imajo osem postaj Horske službe (naša GRS): za Visoke Tatre, severni in južni del Nizkih Tater, severni in južni del Zahodnih Tater, Slovensky raj ter Malo in Veliko Fatro. K temu pa je potrebno dostaviti še, da ima njihova (ne celotna češkoslovaška) GRS 50 profesionalnih gorskih reševalcev, 26 jih je še v okviru njihovega narodnega parka TANAP, imajo pa tudi okoli 850 prostovoljnih članov.
Velike pa so tudi potrebe. V letu 1984 se je v gorah Slovaške smrtno ponesrečilo 41 ljudi, težko ranjenih je bilo 697, lažje pa 1450. Ob tem so imeli še 151 poizvedovalnih akcij.

  14.07.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.