Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 26.05.1997

Delo, Šport: ... Na Everest je prišel še Pavle Kozjek

LJUBLJANA - Darko Berljak, vodja hrvaške mednarodne odprave Everest '97 se je ponovno javil: »Uspel je tudi Pavle!«
V petek, 23. maja ob 13.30 po lokalnem času se je torej na Everest (8848 m) povzpel še drugi Slovenec - Pavle Kozjek. Ni sicer uspel realizirati svoje zamisli, da bi se nanj povzpel po novi smeri, opravil pa je pristop brez dodatnega kisika. Sepp Seiler, s katerim sta se vzpenjala skupaj je odnehal pod »Drugo stopnjo«.
Tudi mladi Darko Petrin dobro napreduje. Videli so ga že blizu T3 (8300 m) in danes bo na vrh poskusil še on. Smiljan Smodiš, s katerim sta skupaj odšla iz zgornje baze, je namreč odnehal malo nad Severnim sedlom.
V petek je bilo vreme odlično, prav neverjetno: »Nikdar si ne bi predstavljal, da se lahko tako hitro spremeni«, je povedal Berljak. »Pepevnik je že pri nas in je neverjetno srečen. Potem ko se je leta 1989 po Avstralski smeri v SZ steni Everesta - tudi ta vodi iz Tibeta - edini povzpel do višine 7900 m, si namreč ni predstavljal, da bo še kdaj lahko poskušal uresničiti svoj sen.«
Osmim Slovencem, ki so se v šestih vzponih povzpeli na Mount Everest po treh različnih smereh (iz dveh držav), se je priključil torej še deveti. Pepevnik ima z zadnjim vzponom dva pristopa na osemtisočake. Kozjek pa štiri, s čimer je v tem sedaj tretji, za Grošljem in Štremfljem.

F. S.

ALPINISTIČNE NOVICE

S. Židan ponovil smer spodnje enajste stopnje
Opravil je drugi vzpon v smeri Talk is Cheap (8c oz. X+/XI-) - Smer je študiral slab mesec - Najtežji je prvi del smeri
Po stropu luknje v levem delu Mišje peči potekajo tri najtežje športno plezalne smeri v Sloveniji. Za staro kolo in majhnega psa (8c+ oz. XI-) in Sanjski par (8c) je preplezal Tadej Slabe, smer Talk is Cheap (8c oz. X+/XI-) pa je pred dvema mesecema prvi preplezal Uroš Perko.
Slabetovi smeri še nista dočakali drugega vzpona. Perkovo smer pa je 7. maja ponovil Stanko Židan. Smer je študiral slab mesec in v tem času opravil kar nekaj poskusov. Ko se je lotil smeri, je imel največ težav s prvim detajlom, ki je tudi najtežji v smeri. Z vztrajnostjo in voljo mu je po nekaj dneh uspelo povezati cel spodnji del, kar nekaj časa pa je še minilo, preden mu je uspelo preplezati celo smer. Gre za tipičen balvanski problem, kar pomeni, da se v relativno kratki smeri pojavljajo zelo težka mesta. Majhni oprimki v previsni steni zahtevajo od plezalca maksimalno moč prstov, v zgornjem delu pa je smer tudi tehnično zahtevna, saj je moral Židan zelo natančno zagozditi peto. Stanko Židan je za Tadejem Slabetom, Markom Lukičem, Juretom Golobom in Urošem Perkom naš peti plezalec, ki mu je uspelo preplezati smer s francosko oceno 8c. Med pripravami na ta vzpon je ponovil več zahtevnih smeri po plezališčih na Primorskem. V Mišji peči je preplezal Marioneto (8b/b+) in Highlanderja (8a+/b), v Podpeči Anakondo (7c, na pogled), Toshiru Mikura (7c+, na pogled), Italijansko blokado (7c, fleš) in Gor (7c, z rdečo piko), v Vipavski Beli pa Sun Ra (7c, na pogled).
Na plezanju ga največkrat spremlja Alenka Zlatnar, ki je v Mišji peči preplezala Tortugo (7b), Jumba (7a/a+) in Teto Lizo (7a).

M. P.

Tretjič ni šlo
LJUBLJANA - Vodja hrvaške mednarodne alpinistične odprave v Himalajo je iz prednjega baznega tabora na tibetanski strani Everesta sporočil, da je bila noč s 23. maja na 24. v 3. taboru na 8.300 m silno težka. Štirje so se stiskali v šotorčku z le dvema spalnima vrečama, kisika pa niso mogli uporabljati. Zjutraj jim tako ni preostalo kaj drugega kot sestop.
Zagrebčan Darko Petrin in šerpa Tenzing sta sicer nameravala na vrh, a sta morala pomagati Nemcu Seppu Stillerju, ki je imel težave z vidom, pa tudi naš Pavle Kozjek je bil po vrnitvi z vrha, ki ga je dosegel brez kisika, pretirano izčrpan. Poskusov vzponov na vrh pa je tako konec.
S severnega sedla so sicer še enkrat krenili navzgor, toda le, da bi pomagali sestopajočim. Drugi pa se že pripravljajo na vrnitev, ki se bo začela 28. t.m.

F. S.

Planinstvo na Kornatih
Urednik Hrvatskega planinara dr. Željko Poljak poroča, da bodo po novi organizacijski shemi planinstvu na območju Narodnega parka Kornati posvetili posebno pozornost, toda - bodo /tudi omejitve! Oživiti nameravajo dosedanje planinske poti, ne bo pa dovoljeno npr. plezanje po tamošnjih klifih! Glavne vstopne točke bodo tri: marina Hramina ter recepcijski točki na Žuti in Piškeri.

F. S.

Plezalna odprava v Mali
Planinska zveza Zagreba in podjetje VMD Tours med 12. 1. 1998 in 8. 2. 1998 organizirata odpravo in treking v Mali. Glavni cilj plezalcev bo vrh Kaga Tondo, ki ga z vseh strani obdajajo do 800 metrov visoke stene. Cena celotnega programa je 1330 USD, podrobnejše informacije pa lahko dobite pri Borisu Čujiču (tel. 00 385 1 195 693).

M. P.

Spusti s snežno desko
David Stropnik (Champion snowboard klub Lj.) je v začetku marca predeskal grapo v SZ steni Zvoha (IV-, 250 m), konec aprila pa je prav tako s snežno desko opravil spust ob vzhodnem grebenu Prestreljenika (IV, mesta S5, 250 m). Pri prvem spustu je bil sneg poledenel, pri drugem pa razmočen.
Pozimi je opravil še tri spuste s snežno desko, ki bi lahko bili tudi prvenstveni. V Velikem Vratniku nad Kranjsko goro je prevozil Krivi plaz (III-, prehod S4+, 350 m), v Čevžlu nad Bohinjskim sedlom JV pobočje (zgoraj do 55 st., 150 m), z neimenovanega vrha (1760 m) vzhodno od sedla 1668 m vzhodno od Vogla (1922 m) pa se je spustil skozi grapo na severozahod (III, 150 m, v zg. delu izpostavljeno in vodni led).

M. P.

Trisul (7120 m)
Španska, nemška in poljska odprava so lani jeseni poskušale ponoviti smer v zahodni steni Trisula, ki jo je leta 1976 preplezala slovenska odprava pod vodstvom Toneta Sazonova – Tonača, vendar pa nobena ni dosegla vrha. Španci so zaradi velikih količin snega odnehali 5200 metrov visoko. Nemce je na višini 5900 metrov zaustavilo slabo vreme, Poljaki pa so zaradi slabega vremena in pokvarjenih kuhalnikov obrnili pri 6400 metrih.

M. P.

Bhagirati IV ostaja nepreplezan
Šestčlanski španski odpravi ni uspelo preplezati 1100 metrov visoke zahodne stene Bhagiratija IV (6173 m), ki sodi med alpinistične probleme v Indijski Himalaji. V njej je obračala že cela vrsta odprav, med njimi tudi nekaj slovenskih.

M. P.

Okrogla obletnica
V nedeljo 25. maja letos je minilo točno 30 let, odkar je začela izhajati redna tedenska rubrika »Planine in ljudje«. Prvih deset let ali se malo več jo je - vzporedno z Alpinističnimi novicami - polnil Franci Savenc, potem pa že takoj Sonja Dolinšek. In še vedno se drži, čeprav ni več tako informativna, pa tudi po obsegu je siromašnejša.

Zahodna stena Makaluja
Himalajske odprave vse pogosteje uporabljajo satelitske telefone, s katerimi ne prenašajo le sporočil temveč tudi slike in celo video posnetke. Tako je prek NTV in RISK prišlo na internet tudi sporočilo, da je 21. maja pet članov ruske odprave iz Ekaterinburga, ki jo vodi Sergej Efimov, stopilo na vrh Makaluja (8463 m), potem ko so kot prvi preplezali njegovo zahodno steno, enega »velikih problemov Himalaje«.
Bugačevski, Ermaček in Žilin so 15. maja dosegli višino 7600 m, potem ko so preplezali tudi zadnji, hudo problematični del stebra. Po težki vetrovni noči so se potem prebili na greben (7800 m). Za njimi pa so prihajali v pomoč tovariši. Nadalnje podrobnosti pa še niso znane.
V zahodni steni Makaluja se je doslej preskušalo že veliko odprav. Prva je leta 1977 poskusila mednarodna in naša dva, Boris Krivic in Matija Maležič, sta se tedaj povzpela najvišje, do višine 7000 m. Pomembno vlogo pa je odigral tudi Slavc Svetičič, ki je bil leta 1993 v italijanski mednarodni odpravi, ko so prišli do vršne skalne stene (7700 m).

FRANCI SAVENC

Pozimi na Nanga Parbat
Andrzej Zawada (68), legendarni vodja poljskih himalajskih odprav je letos popeljal tovariše še na pozimi neosvojeni Nanga Parbat (8125 m). Izbrali so si štiri kilometre visoko Diamirsko steno in Kinshoferjevo smer (1962). Postavili so štiri višinske tabore, na 4800, 6100, 6700 in 7300 m. 11. februarja so poskusili priti na vrh iz T4. Zbigniew Trzmiel je obrnil na višini 7800 m, njegov tovariš Krrzysztof Pankiewicz pa malo nižje: oba sta precej ozebla.
Poljaki že nekaj časa spadajo v skupino tistih, ki so se povzpeli že na vse osemtisočake. Z veliko prednostjo pa vodijo z zimskimi pristopi! V času koledarske zime (ne v »zimski sezoni«, ki v Nepalu nudi bistveno boljše možnosti) so bili kar na sedmih glavnih, na Everestu, Kangčendzengi, Lotseju, Čo Oju, Daulagiriju, Manasluju in Anapurni.
Za vse to ima največ zaslug prav Zawada: odličen alpinist, ki se je izkazal tako v domačih kot v tujih gorah, kot avtor več knjig in je uspešen tudi na strokovnem področju, kot geofizik, je prejemnik najvišjega poljskega športnega priznanja zlate kolajne. 1973 sta se z Tadeuszem Piotrowskim prva pozimi povzpela na vrh višji od 7000 m. Bil je to najvišji vrh afganistanskega Hindukuša Nošak (7495 m). Leto kasneje je Zawada že vodil prvo zimsko himalajsko odpravo. Andrzeju Heinrichu je zmanjkalo le 200 m. da bi se povzpel na Lotse (8501 m). 17. februarja 1980 pa se je začela nova era himalaizma: Leszek Cichy in Krzystof Wielicki sta se povzpela na najvišji vrh sveta Everest (8848 m).

FRANCI SAVENC

26.05.1997


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredil: G.Š.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.