Delo, Šport: ... Prva vest iz Chamonixa
V francoskih Zahodnih Alpah se za sedaj mudi le ena naša naveza, in sicer Tone Škarja - Ivan (Janez) Uršič iz Kamnika. Naša plezalca sta gosta ENSE (Ecole nationale de ski et d'alpinisme), ene najbolj poznanih alpinističnih šol, kjer je ta čas 50 udeležencev iz raznih držav. Doslej sta opravila prečenje Mt. Blanca ter smer Cordier v severovzhodni steni Les Courtes. Nameravala sta sicer Cuzijevo smer v tej steni, toda ker je ponoči snežilo in so grmeli plazovi, sta načrt spremenila. Bivakirala sta tik pod vrhom, na južni strani, naslednjega dne pa sta se spustila na ledenik Telefre.
Pišeta, da je za težje vzpone še prezgodaj. Tudi na višini 2000 m je še dovolj starega snega in se popoldan udira prek kolena. Grand Jorasses, ki je želja vseh alpinistov, je še precej bel, toda kot upajo, bo že konec meseca precej drugače. Toda tedaj bodo Škarjo in Uršiča že zamenjali drugi.
Ribarovič - žrtev prometne nesreče
Znani hrvaški alpinist Davor Ribarovič, član PDS Velebit in Zagreba, znanec slovenskih alpinistov, se je težko poškodoval v prometni nesreči blizu Kobenhavna na Danskem, kjer je začasno živel. Pripravljal se je za odhod v švicarske Zahodne Alpe in se zato redno vozil s kolesom v 60 km oddaljeni Kulen, kjer je imel edino možnost za alpinistični trening. Na cesti ga je zadel kamion in dobil je težke poškodbe na glavi, vendar je že izven nevarnosti.
Direktna smer na Čopov steber
Najprej so naši plezalci hoteli to smer speljati prek »sodčkov« na Skalaško smer, nekaj časa po njej in nato po varianti Pintar - Fajdiga ter dalje po pristopu na Čopov steber, ki sta ga pomotoma preplezala že druga ponavljalca Blažina in Škerl. Do uresničitve te smeri ni prišlo v celoti; leta 1964 so realizirali le povezavo brez spodnjega dela. To seveda ni bila »nova« smer, pač pa le povezava že preplezanih delov, ki je dala praktično najdaljšo smer velikih težav.
Ideja o direktni smeri pa je še nadalje mikavna, že dolgo razpravljajo o uresničitvi vzpona po Peternelovi in nato dalje prek Čopovega stebra. Čeprav je že nekaj navez vstopilo z namenom, da bi uresničile to zamisel, so se nekje na Gorenjskem turncu vse premislile - težav je že v Peternelovi dovolj.
22. julija so Peter Gross, Bine Mlač, Jože Pirnat (Lj. Matica) in Janez Gradišar (AAO) desno od Skalaške smeri preplezali novo - doslej verjetno še najbolj direktno smer (varianto?). 20. in 21. t. m. sta jo začela nadelovati Gross in Pirnat, končali so jo skupaj v enem dnevu. Težave so ocenili s V-VI, le zgornji del je IV. Čas za ponavljalce bo verjetno okoli 8 ur.
Vzponi v Šitah
Te dni (2. avgusta) bo minilo komaj 36 let, odkar je bila prvič preplezana severna stena Šit nad Tamarjem, ki jo danes upravičeno prištevamo med tiste, v katerih plezalci najdejo vse - od najtežje smeri, pa do najlažjih.
2. VIII. 1931 so v njenem zahodnem delu izvedli prvi vzpon Pavla Jesih, Janez Kveder in Danilo Kante. In koliko je danes smeri v njej? Vsaj osem je samostojnih, variant pa skoro prav toliko ali pa še več; Leva smer, ki jo je Ljubo Juvan preplezal v dveh delih, z Milanom Valantom in Radom Čepičem (V/VI), smer Herlec-Kočevar, ki sta jo opravila 13. VIII. 1950 (IV-V), Direktna smer, ki ima komaj eno ponovitev, preplezala pa sta jo France Avčin in Daro Dolar avgusta (V+), smer Belač-Zupan od 13. VIII. 1950 (V), Zajeda Šit, ki je poznana tudi izven naših meja (Igor Levstek-Milan Schara, 22. in 23. VII. 1954), Steber Šit, ki ga je Ante Mahkota lansko leto preplezal v treh delih z Borisom Grudnom in Jernejem Horvatom in spada prav gotovo med najtežje smeri in to ne samo v tej steni (je pa še brez ponovitve), smer JLA, ki je prav tako še brez ponovitve in je bila prav tako preplezana lansko leto (Mitja Košir-Boris Krivic). Kot zadnja na desni strani pa je že omenjena smer Jesihove, ki ima največ - tri variante.
Alpinistični odseki v Sloveniji
Število alpinističnih odsekov v Sloveniji se že nekaj let menja. Ni sicer občutnih nihanj, vendar pa se odseki združujejo in ločujejo. Pred sezono je bil pri PD Železničar-Ljubljana ponovno formiran samostojen odsek, njihova sekcija pri AAO pa ukinjena. Nov odsek nastaja v Martuljku. Po dosedanjih podatkih bo nastal z odcepitvijo precej močne skupine tamkajšnjih alpinistov, ki so bili doslej vključeni v AO Jesenice.
Letošnja sezona se bo, kakor je videti, končala z 21 alpinističnimi odseki in dvema sekcijama AAO, kar pa je še vedno premalo, saj so nepokriti še veliki predeli naše republike, kjer je tudi zanimanje za alpinizem (npr. Notranjska in Primorska).