Slovenske novice - Boštjan Fon: V prvih treh mesecih lanskega leta je v naših gorah umrlo sedem ljudi.
»Ne delamo kakšnih planov, želimo pa, da se lanska zima nikoli več ne ponovi. Bila je res ekstremna glede nesreč s plazovi. Lani ni bilo veliko snega naenkrat, a bilo ga je stalno po malem, ob hladnih temperaturah pa se sneg ni mogel predelati in sprijeti,« se je obrnil v črno zimo 2010 predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Igor Potočnik: »Letos je bilo drugače, a prejšnji konec tedna je nastala otoplitev in bil je celo dež v visokogorju, zato se bo nevarnost plazov dodobra povečala.«
Na spletnih straneh Agencije RS za okolje (Arso) naj bi v kratkem začela delovati posebna rubrika za hitro obveščanje o trdnosti in višini snega, nevarnosti plazov in podobno na različnih lokacijah v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Izkušeni gorski reševalci ter planinski in gorski vodniki bodo na določenih točkah pregledovali teren in zbirali podatke o razmerah. Vsi podatki bodo vneseni v obrazce, ki jih bo Arso obdelal in posredoval v javnost: »V Sloveniji je že nameščenih nekaj avtomatskih opazovalnih točk, vendar je zdajšnji dogovor med nami novost, ki bi se v naslednjih letih lahko točneje definirala, saj bi se opazovalo po vsakem sneženju, in tako bi imela stroka precej več uporabnih informacij kot doslej.«
Toda težko si je zamisliti, da bo po sneženju nekdo za pregled terena nosil glavo v torbi. Potočnik pojasnjuje: »Naši fantje so v gorah tudi v zimskem času in so vajeni razmer tako kot tudi izbrani planinski in gorski vodniki, ki do potankosti poznajo načine gibanja v visokogorju. Precej prej kot drugi gorniki bodo zaznali nevarnost plazu in se ji tudi izognili, hkrati pa ne bodo rinili naprej v breg, če bo nevarno za njihovo življenje. Takoj bodo obvestili Arso, ki bo posredoval podatke naprej.«
Dva helikopterja
Lavinski trojček, kamor spadajo sonda, lopata in lavinska žolna, je v zimskih razmerah nenadomestljivi del opreme v gorah. Kot pravijo strokovnjaki, te priprave ne preprečijo nesreče, a če se zgodi, je večja možnost, da rešijo ponesrečenega. »Pohodniki so bolje opremljeni s tem, kot so bili včasih, pozimi jih tudi veliko več hodi v skupinah in pod vodstvom planinskega ali gorskega vodnika. Ljudje postajajo bolj ozaveščeni, zbirajo informacije in tako preprečujejo nevarnosti.«
Pri nas sta dva helikopterja opremljena z zunanjimi antenami za iskanje lavinskih žoln ob nesrečah. V načrtu je, da se za zasutega v plazu aktivirata oba helikopterja, vojaški in policijski. Eden bi šel takoj nad prizorišče in začel iskati, drugi bi prevažal reševalce čim bližje kraju nesreče.
Razmer po naših gorah se ne da posploševati, saj imajo denimo Karavanke precej spihane vrhove, določena področja so celo kopna, v Julijskih Alpah pa je popolnoma drugače. »Dejansko pa je po večini grap odložen sneg na pomrznjeno podlago,« razloži Igor Potočnik. »Nastale so klože, ki se pod težo sprožijo v celoti ali po delih. To je videti tako kot deska, ki gre po bregu. Če je gornik na njej, ne more z nje.«
Več v tiskani izdaji Slovenskih novic: Ploščica recco rešuje
Boštjan Fon