Večer, 11.06.2004, Reportaže, zanimivosti - : Vroča javna razprava o Volovji rebri je oba tabora samo utrdila v svojih prepričanjih - Posledica gradnje vetrnih elektrarn bo 240-milijonski primanjkljaj v državni blagajni
Vroča javna razprava o Volovji rebri je oba tabora samo utrdila v svojih prepričanjih
Bodo tudi Prekmurci plačevali energijo s Krasa?
Posledica gradnje vetrnih elektrarn bo 240-milijonski primanjkljaj v državni blagajni, pravi dr. Mihael Tomšič - V koaliciji za Volovjo reber že 27 nevladnih organizacij
"Pogosto se sprehajam po Kosovelovih poteh in se kar zgrozim ob misli, da bi pogled s Snežnika kazile velikanske vetrnice. Ta pokrajina ni vpeta v nebo z nebotičniki, ampak z zvoniki starih cerkvic," doživlja snežniško kraško krajino pisatelj Peter Božič. A pravljičnost trenutka ni trajala dolgo: "Vam je lahko! Služite tukaj v Ljubljani in se hodite sprehajat na Volovjo reber," se je glasila takojšnja replika občinskega svetnika iz Ilirske Bistrice. Sledila je zmeda zgroženih in pritrdilnih vzklikov sodelujočih, skozi katero je komaj prodrlo ugovarjanje pisatelja.
Torkova javna tribuna o vetrnih elektrarnah na Volovji rebri, ki sta jo organizirala Društvo pisateljev Slovenije in PEN, sicer ni bila ves čas tako razgreta, a vseeno je bila napetost v Štihovi dvorani Cankarjevega doma skoraj otipljiva. Že dejstvo, da udeleženci v vsej, skoraj pet ur trajajoči razpravi niso potrebovali niti enega odmora, kaže, da so prepričanja obeh strani močno utrjena, skupine za in proti gradnji pa so kvečjemu našle nove sporne točke.
Organizatorji tribune so želeli predvsem jasen odgovor na vprašanje, zakaj je za postavitev tega vetrnega eksperimenta izbrana prav Volovja reber, ki so jo na ministrstvu prav v ta namen izvzeli iz območja Natura 2000. V pričakovanju dolgo iskanega odgovora smo napeli ušesa in prisluhnili. Pa poglejmo.
Že v uvodnem delu smo slišali nekaj zanimivih informacij. "Po tem, ko je župan občine Ilirska Bistrica od vlade pisno zahteval, naj ne potrdi osnutkov posebnih varstvenih območij v tej občini, je bila na seji vlade, 29. aprila dopoldan, Volovja reber izrezana iz predloga posebnih varstvenih območij Natura 2000. Še istega dne so v Ilirski Bistrici na drugi izredni seji občinskega sveta sprejeli odlok o lokacijskem načrtu in dali zeleno luč elektrarnam," je na nepravilnosti v pravnih postopkih opozoril Andrej Medved, koordinator koalicije za Volovjo reber, ki danes združuje 27 nevladnih organizacij. Te so 28. maja na Ustavno sodišče vložile zahtevek za ugotovitev zakonitosti teh postopkov. Tribuna je s tem dobila še nekaj osti, pred katerimi se bo moral braniti predvsem minister.
V nadaljevanju so svoje argumente v prid gradnji vetrnic predstavili privrženci projekta. David Valentinčič, direktor Elektro Primorske: "Na tem ozemlju je - zahvaljujoč rapalski meji, ki je tukaj potekala med prvo svetovno vojno - veliko infrastrukture že izgrajene. Upam, da tudi te meje ne bo kdo uporabil za evroregijo. Trg postaja v vseh panogah vse bolj pomemben, ne nazadnje ste tudi književniki dočakali, da se knjiga prodaja." Tako je na vprašanje, zakaj ravno ta lokacija, poskušal odgovoriti direktor podjetja, ki bo vetrno energijo distribuiralo in je v 79,5-odstotni lasti države. Ta bo kljub temu, da je vrednost te energije nizka (okoli 6 tolarjev na kilovatno uro), zanjo plačevala 14 tolarjev, kar pomeni več kot dvojni dobiček. Temu je treba prišteti še zunanjo pomoč, saj: "Brez pomoči evropskih sredstev bi bila ekonomika projekta sila piškava," še dodaja Valentinčič.
"Lepši je pogled na vetrnice"
Žal se območja varovanja in interesi lokalnih skupnosti razlikujejo, prebivalstvo pa ni seznanjeno z alternativnimi možnostmi razvoja. Vetrno energijo so vzeli za svojo in vsakršno nasprotovanje je povzročilo razburjenje v taboru občinskih veljakov, ki so med razpravo vedno bolj zavzemali stališče, da je napad najboljša obramba. Očitna tarča so postali naravovarstveniki: "Kaj so strokovnjaki naredili z našo občino? Poglejte, kako je črna," je na zemljevidu občine kazal župan Anton Šenkinc. "Šestdeset odstotkov občine je pod Naturo 2000. Uporabil bom vsa pravna sredstva, da preprečim, da postanemo rezervat." A takojšnjih replik voditelji niso dovolili in napočil je čas za težko pričakovani nastop ministra za okolje, prostor in energijo Janeza Kopača, ki naj bi dokončno razpršil vsaj nekaj megle, ki se ovija okrog snežniških vrhov. A postregel je zgolj s splošnimi podatki o vedno večji porabi elektrike v Sloveniji, o obnovljivih virih energije in o vetru kot edinem viru energije, ki ga še ima Slovenija. Tudi minister Kopač se Naturi 2000 ni izognil: "Prevelik delež zavarovanih območij v državi pomeni zavrtje določenega tipa razvoja v teh regijah. Zato smo skrčili obseg predlaganih območij na 35,5 odstotka slovenskega ozemlja. S tako obsežnim varovanjem smo v evropskem vrhu in nikoli ne bo nobena država plačala tako velikega davka za varovanje svoje naravne dediščine. Zagotovo pa je lepši pogled na vetrnice kot na termoelektrarno." Jasnega odgovora na vprašanje, zakaj prav tukaj graditi vetrnice, minister tudi v sledečih treh urah razprave ni dal.
Prav je, da ima besedo pri upravljanju naravnih danosti tudi lokalno prebivalstvo in župani primorskih občin so pravico izkoristili: z grožnjo o ustavni presoji so ministru Kopaču poskušali zapovedati, kako naj začrta meje Nature 2000. A to evropsko omrežje ekološko pomembnih območij je oblikovano na podlagi dveh evropskih direktiv, ki z lokalno politiko in državnimi energetskimi plani nimata nič skupnega. Namen Nature 2000 je ohranjanje biotske raznovrstnosti, vzpostavljanje takšnih območij pa je mednarodna obveza Slovenije. Razprava je od Krasa prešla na globalne, državne in socialne probleme in vodje razprave so vložili kar nekaj truda, da so obdržali rdečo nit pogovora.
Kapital proti naravi
Z mnogo bolj prepričljivimi, predvsem pa številčnejšimi razlogi proti gradnji vetrnic so zbrane nagovorili nasprotniki tehnološkega čudeža. Dr. Mihael Tomšič, sedaj sodelavec inštituta Jožef Stefan in bivši minister za okolje, prostor in energijo, je razkril nekaj dejstev, ki so osvetlila ekonomski interes Elektro Primorske: "Ker je cena, po kateri bo država vetrno elektriko plačevala, glede na njeno dejansko vrednost previsoka, bo morala država iz davkoplačevalskega denarja letno kriti primanjkljaj 240 milijonov tolarjev. Tako bodo tudi davkoplačevalci v Prekmurju plačevali elektriko s Krasa." In ne samo da naj bi ta investicija prispevala k primanjkljaju v državni blagajni, tudi burja za poganjanje turbin ni primerna. Burja je namreč nestanoviten veter in navadno pridobi moč šele v dolini, vetrnice pa so načrtovane na slemenih gričev.
"Snežniški kras je pomemben za mnoge živalske vrste. V zraku, ki naj bi ga presekale vetrnice, med drugim poteka glavna selitvena pot beloglavih jastrebov iz Kvarnerja v Alpe, kamor se selijo zaradi hrane. In ravno zato, ker te ptice tako dobro vidijo, si med roglji vetrnic upajo leteti, pri čemer pa jih lahko preseneti nenaden sunek vetra - v trenutku jih preseka na pol," je pojasnil enega glavnih ornitoloških zadržkov dr. Peter Trontelj z Biotehniške fakultete. A ne gre le za ptice, ogrožene so velike zveri in ostale živali ter rastišča rastlin, ki rastejo samo tukaj. Zaradi mešanja mediteranskih, alpskih in dinarskih vplivov je tukajšnja narava predvsem v evropskem merilu edinstvena. In napake, ki jih na zahodu že močno obžalujejo in prav za ohranitev takih vrednot namenjajo ogromne denarne sklade, smo zdaj pripravljeni ponoviti na neokrnjenih delih Slovenije. Ali kot je že v poznih nočnih urah, ko je razprava postajala vedno manj podobna dialogu, povzel dogajanje Anton Komat, raziskovalec in član PENa: "Vsi smo "padli na finto" kapitala in politke. Nekateri strokovnjaki so prodali duše kapitalu; gospodarska skupnost najprej trdi, da so to naravo ohranjali sto let, zdaj pa jo mislite prodati za ušivih 500 milijonov tolarjev?"
Tako še v poznih nočnih urah ni bilo jasno, komu verjeti: investitorjem, ki trdijo, da so opravili predhodne vremenske raziskave, ali strokovnjakom, katerih raziskave kažejo popolno nasprotje. Na eni strani bo občini zagotovljen denar za gradnjo srednje šole, na drugi strani velika rana v edinstveni krajini. Zbranost je po napetih petih urah popuščala in vljudnostne zavore v stilu "dajmo vsem možnost, da predstavijo svoja stališča" so popustile.
A luči so gorele in klimaje prijetno hladila vroče ozračje.
Andreja Kutin