Javna tribuna se je zaključila brez odgovorov ter s porazno ravnijo kulture dialoga, zagovorniki in nasprotniki vetrne elektrarne pa očitno ne bodo našli skupnega jezika
Javna tribuna o Volovji rebri - prvi vetrni elektrarni v Sloveniji
Govorili so v veter
Javna tribuna se je zaključila brez odgovorov ter s porazno ravnijo kulture dialoga, zagovorniki in nasprotniki vetrne elektrarne pa očitno ne bodo našli skupnega jezika
Ljubljana - Javna tribuna o vetrni elektrarni na Volovji rebri pričakovano ni prinesla soglasja med udeleženci, je pa po mnenju sklicatelja, odbora za ohranjanje narave in kulturne dediščine pri Društvu slovenskih pisateljev, veliko pripomogla k razjasnitvi določenih vidikov in predstavitvi stališč zainteresirane javnosti. Kot je dejal predsednik društva Vlado Žabot, se v zadnjem času v slovenski družbi pojavlja stihijski odnos do obnovljivih virov energije. Cilj tribune je zato bil, najti odgovor na dve vprašanji: zakaj je za eksperiment z vetrno elektrarno potrebnih kar 47 vetrnic in zakaj je bila izbrana prav Volovja reber?
Vemo namreč, da Elektro Primorska načrtuje postavitev prve vetrne elektrarne Volovja reber, ki bo obsegala 47 vetrnih turbin, premera 52 metrov in skupne višine 81 metrov.
Željko Kozinc je v imenu odbora za varovanje naravne in kulturne dediščine predstavil širše območje Volovje rebri ter izpostavil svoje videnje tega, kaj bi postavitev elektrarne pomenila za okolje. "Posledice bi bile vidne še dolgo potem, ko bi spoznali, da vetrne elektrarne niso odgovor na energetske zadrege in da niso koristile razvoju občine Ilirska Bistrica," je povedal Kozinc.
Andrej Medved, koordinator koalicije za Volovjo reber, je predstavil kronološki pregled postopkov o vetrni elektrarni in dejal, da je do ključnega preobrata v zgodbi prišlo, ko je vlada konec aprila sprejela uredbo o Naturi 2000 brez Volovje rebri in sklep o usklajenosti občinskih prostorskih planov z državnimi ter tako prižgala zeleno luč za vetrno elektrarno.
Direktor investitorja, podjetja Elektro Primorska, David Valentinčič, je razložil, da so se držali metode selekcije ter se po kupu študij najprej odločili za Nanos. A ker je Nanos pomembno križišče zveri, so se odločili za Golič, ki tudi ni bil primeren; tako so nazadnje prišli do lokacije Volovja reber. Zakaj? "Zato, ker tam piha, in sicer s hitrostjo več kot šest metrov na sekundo, skupaj pa več kot dva tisoč ur letno, kar so tudi normativi v Evropi," je povedal Valentinčič.
Župan Ilirske Bistrice Anton Šenkinc je poudaril, da osemdeset odstotkov prebivalstva občine podpira gradnjo vetrne elektrarne, da pa je za občino velik problem predvsem to, da je skoraj sedemdeset odstotkov njene površine pod Naturo 2000. "Očitno bi radi, da postane občina nekakšen rezervat, vendar bom uporabil vsa pravna sredstva, da se to ne bo zgodilo," je povedal Šenkinc, ki je še dejal, da se ogroženega orla kačarja ni videlo že dvajset let, prav tako pa naj bi bili tudi risi, volkovi in medvedje malo prisotni.
Da je interes države povečevanje obnovljivih virov energije, kar pa ne pomeni zgolj gradnje vetrnih elektrarn, je na razpravi poudarjal minister Janez Kopač. "Usmeritev te države je povečevanje obnovljivih virov energije. Poraba naj bi se povečevala za 2,5 odstotka na leto, žal pa se povečuje za šest do sedem odstotkov na leto," je pojasnil Kopač. "Ta hip primanjkuje elektrike, grozijo redukcije." Zato smo dolžni povečevati obseg obnovljivih virov energije, in ker so reke že bolj kot ne pozidane, nam poleg nekaj malega biomase, ne preostane nič drugega kot veter, pravi minister.
Sicer pa so v razpravi večkrat poudarili nepremišljenost in nedorečenost projekta. Naravovarstveniki so poudarjali, da res ne gre uničevati tako dragocene biotske raznovrstnosti na območju, kjer sploh ne piha dovolj, da bi vetrna elektrarna lahko optimalno delovala ter da je njen delež v slovenskem energetskem sistemu malenkosten. Poudarili so, da ne nasprotujejo vetrnim elektrarnam nasploh, da pa so proti njihovi postavitvi na za naravo tako pomembnih območjih, kot je Volovja reber. Opozorili so tudi na nevarnost, da so manj razvite občine bolj dovzetne za takšne finančne injekcije, kot je renta, ki jo bo v višini slabih 400 milijonov tolarjev od investitorja prejela Ilirska Bistrica in namenila za vzpostavitev srednje šole.
Na drugi strani so strokovnjaki s področja energetike zagovarjali vetrne elektrarne, saj so po njihovih besedah kot energetiki dolžni poskrbeti, da bodo tudi naši potomci čez petdeset let imeli dovolj energije ter da čeprav so obnovljivi viri energije za zdaj res le stvar izbire, temu v prihodnosti ne bo več tako. Minister Kopač je tudi vse prisotne pozval, da se opredelijo, kdo se je pripravljen odpovedati klimatskim napravam, ker naj bi poraba energije skokovito naraščala prav na račun njih - kar so drugi označili za zavajanje -, ter kdo uporablja zeleno energijo in zanjo tudi plačuje 30 odstotkov več kot za navadno; tako kot to počne minister sam.
Soglasja o tem, ali je gradnja vetrne elektrarne na Volovji rebri upravičena, javna tribuna ni prinesla. Zagovorniki in nasprotniki še vedno stojijo vsak na svoji strani in kot kaže, skupnega jezika še nekaj časa ne bodo našli. Vsekakor pa bi nekateri udeleženci javne tribune morali vedeti, da je za kakršno koli izmenjavo stališč potrebna strpnost, predvsem pa določena raven kulture dialoga. O slednji na javni tribuni ni mogoče govoriti.
Klara Škrinjar