Franci Savenc 03.05.2008 19:44 1114 0

Franci Telcer (1918 -2008)

Večer, Slovenija - Jurij Gorjanc: V spomin

V pričakovanju 90. življenjskega jubileja nas je zapustil Franci Telcer. Odšel je tiho in neopazno.

O svojih zaslugah in dobrih delih ni rad govoril, čeprav smo vsi videli, da jih je veliko. Vedeli smo, da zajema optimizem iz mnogih življenjskih (pre)izkušenj, stika z gorami in pristnega odnosa z nedavno preminulo soprogo Mojco. Kljub starosti je bil dolgo sposoben iti v korak z nami tudi v reševalnih akcijah v gorah. Ko pa to ni bilo več mogoče, je postajo GRS Prevalje še naprej vodil vestno in profesionalno, morda še bolj kot poprej, ko ga je pot vsaj dvakrat tedensko ponesla na vrh njegove Uršlje gore. Strnjeno smo, posebej mlajši, mejnike njegove življenjske poti spoznali šele ob podelitvi častnega znaka svobode republike Slovenije leta 2002 v državnem svetu, kjer so med drugim zapisali: "Rodil se je 10. 11. 1918 na Prevaljah. Oče, ki je bil delavec v Železarni, mu je umrl, ko je bil star eno leto. Osnovno šolo je obiskoval na Prevaljah, od tam je šel na klasično gimnazijo v Maribor. Po štirih letih šolanja se je zaradi bolezni in ekonomskih težav vrnil domov, saj ni bilo več denarja za šolanje. Eno leto je pomagal pri delu doma, bil je tudi eden prvih skavtov na Koroškem. Nato se je zaposlil v železarni in do leta 1940, ko je odšel k vojakom letalske enote v Beograd, opravljal delo kurirja. Ves čas do svoje upokojitve je bil zaposlen v knjigovodstvu Železarne Ravne, kjer ga odlikujejo zvestoba, vestnost in zanesljivost. Po vojni 1945 se je vključil v delo PD Prevalje in dolga leta opravljal funkcijo podpredsednika ter bil aktiven pri obnovi koče na Uršlji gori. Leta 1947 je bil na Prevaljah pod njegovim vodstvom ustanovljen alpinistični odsek. Poleg alpinistične dejavnosti se je odsek izkazal tudi z mentorstvom mladim in organizacijo izletov. Bil je koordinator pohodov združenja slovenskih železarn. Vse pohode je izkoristil tudi za opozarjanje: naj gorniki hodijo varno in imajo odnos do narave. Zgodaj je uvidel pomen vzgoje in dela z mladino, zato je pogosto predaval na raznih mladinskih tečajih in v šolah v naravi. Njegov čut za odgovornost je bil izjemen: do GRS, PD, do družbe in človeka. Delo v GRS je pričel leta 1946, ko se je udeležil prvega tečaja gorske reševalne službe na Triglavu. Kmalu zatem se je oblikovala reševalna skupina na Prevaljah. Kot načelnik je izpopolnjeval organizacijo postaje GRS, sledil razvoju te službe v svetu, skrbel za znanje članov, vnašal humane odnose. Postaja GRS po njegovi zaslugi izstopa kot dobro organizirana, odlično opremljena z opremo in znanjem ter pripravljena sprejeti vsako nalogo. Poleg funkcije v postaji GRS Prevalje je bil vrsto let član sekretariata Komisije za GRS, kjer je kot blagajnik skrbel za finančno poslovanje GRS Slovenije."

Verjetno pa najpomembnejšega niti ni moč zapisati, a vsak, kdor se je z njim srečal, bo vedel, za kaj gre. Imel je dar, da mu je z vsakim človekom uspelo vzpostaviti plemenit odnos prijateljstva in zavesti, kako je življenje lepo. Zato radi smo prihajali na njegov dom. Včasih le s kratkim vprašanjem, velikokrat s prošnjo za nasvet. Največkrat pa z neizrečeno željo po izkušnji prijateljstva z nekom, ki ga je življenje izoblikovalo v velikega človeka. Franci, hvala za vse.

JURIJ GORJANC

03.05.2008