Dnevnik, Kjer tišina šepeta - Mitja Košir: Med elitne julijske prvake kljub članstvu v družbi dvatisočakov ne sodi, ima pa kar nekaj lastnosti, ki jo delajo zanimivo najrazličnejšim gorniškim okusom.
| |
 |
|
| |
Debela peč na vzhodnem vogalu Julijcev se spogleduje s kraljico zahodnih Karavank, Kepo. (Foto: Mitja Košir) |
|
Najprej to, da je najvzhodnejši dvatisočak v Julijcih, potem to, da se lahko pohvali z visoko in strmo severno steno, cenjeno med plezalci vseh vrst, v zimskega veselja polnem času, kakršen je zdajšnji, pa je vabljiv smučarski cilj.
Turni smuk z njenega vrha ne sodi med zahtevnejše, vendar to ne pomeni, da smo ji vsi kos. Kljub lagodnemu pristopu s Pokljuke lahko zgoraj, nad gozdno mejo, naletimo na plazovita ali poledenela pobočja, zato naj manj vešči tja gor stopijo le v družbi izkušenejših. Sicer pa gre za goro, ki vabi v vseh časih in vsakogar. V preteklih prazničnih dneh je na razglednem vrhu nad dolinskimi meglami, ki so ponekod vztrajale ves dan, darežljivo ponujala pravo bogastvo kristalno čistih razgledov. Seveda, to je debeluška nad Pokljuko - Debela peč (2014 m).
Debeluška nad Pokljuko
Pokljuška gozdna prostranstva se na severu vzpnejo na greben, ki se strmo prelomi v dolino Krme. Z njega se vsakokrat, ko stopimo gor, polni občudovanja zazremo v triglavsko veličanstvo in njegove "podložnike", med katerimi je prav gotovo najmogočnejša Rjavina. To so razgledi, ki sodijo v zakladnico najlepšega, kar ponujajo Julijci, vendar je gorniku, ki išče vedno nova spoznanja, prav gotovo veliko do tega, da se s "triglavsko prestolno hierarhijo" iz oči v oči spogleda tudi takrat, ko trda zima zaklene običajne poti in je vsak bližnji dotik z gorskim vrhom intimno pomembno in samozavest potrjujoče dejanje.
Najenostavneje in za običajne gorniške popotnike tudi edino priporočljivo je v tem času globoko zasneženi Debeli peči na teme zlesti s planine Lipance, od gostoljubne Blejske koče (1630 m). Do tja ni ne predaleč in ne zapleteno po dobro uhojeni poti od Šport hotela prek planine Javornik (domačini ji pravijo Zajavornik), za tiste, ki Pokljuko bolje poznajo, pa je na voljo še nekaj bližjih dostopov, kadar je gozdna cesta mimo Kranjske doline do partizanskega spomenika na planotici Pri Rupah splužena in prevozna.
Z Lipance naša pot krene proti severu, dokler nad prvo strmo stopnjo, pod spodnjim robom planine Brdo, pri kažipotu, ki nam na sever kaže pot na vrh Brda (2009 m), ne zavije proti severovzhodu in se prek planine Brdo vzpne tik pod vrhom Okrogleža (1965 m) na sedlo med Brdom in Debelo pečjo. Od tu do vrha ni več daleč in zapleteno. Zadnja strmina pod vrhom Debele peči utegne biti, kadar je poledenela, neprijetna, sicer pa tudi v kopnem nekoliko naporna. Torej imejte s seboj ne le zvrhano mero razuma in previdnosti, ampak tudi vso potrebno opremo (cepin, dereze).
Stopiti na vrh tako razglednega balkona, kakršen je Debela peč, in še v snegu, je gorniški praznik. Tistemu, ki mu bo dano in bo z vrha k Blejski koči in naprej na planino Javornik odvijugal na smučeh, bo ostala nebeška dogodivščina zapisana v srcu za vse čase.
Hribovska pravljica
Pristopi z juga Debelo peč uvrščajo med lažje dvatisočake Julijcev, Blejska koča na Lipanci pa s svojimi prijazno odprtimi vrati ves ta gorniški podvig spreminja v hribovsko pravljico. Zimske razmere od obiskovalcev tega sveta zahtevajo razumno ravnanje in kopico izkušenj, pristopi s severa, iz Krme, pa so zahtevni tudi v kopnem, v zdajšnjih razmerah pa se jih lahko lotijo le vrhunski gorniški mojstri. Zemljevidov za to območje je veliko, nova in zelo posodobljena je karta občine Bled 1:30.000, sicer pa veliko tehtnega lahko preberete v knjigah Tineta Miheliča Julijske Alpe - Bohinjske gore (Sidarta, 2001) in Igorja Jenčiča Slovenija - turnosmučarski vodnik (Sidarta, 2002).
Mitja Košir