Večer v nedeljo, Gore: Razgledni vrh v Karavankah / Železna pravila varnosti / Poškodovana češki in ruski jadralni letalec
Razgledni vrh v Karavankah
Janez Mihovec: Dovška Baba, visoka 1891 metrov, je gora vasi Dovje
Gore so nekaj posebnega. Pogled nanje nas navda z veseljem. Najlepše si ogledamo tako, da se povzpnemo na sosednje vrhove in z njih se nam odprejo najlepši razgledi. V tem primeru na osrednje Julijske Alpe. Eden takšnih vrhov je prav gotovo Dovška Baba. Z višino 1891 metrov je eden najlažje dostopnih vrhov. Nanj se je mogoče povzpeti v vseh letnih časih, najlepše pa je v zgodnji jeseni, ko zažarijo macesni in je vreme, kot se šika.
Kot že ime pove, je Dovška Baba gora vasi Dovje. V Mojstrani zavijemo na desno, se zapeljemo skozi vas in pot nadaljujemo po makadamski cesti proti vzhodu. Po precej zdelani cesti se peljemo kar nekaj kilometrov, da pridemo do manjšega križišča. Tu je naša končna postaja.
Pot nadaljujemo v nasprotni smeri, proti zahodu. Ob cesti se nam odpre pogled na planino in kočo z neverjetno lepim razgledom. Nad planino je kolovoza konec in naslednjo uro se potepamo po gostih gozdovih. Višje ko smo, lepše je. Najlepše je sredi oktobra, ko začnejo rumeneti macesni. Takrat je cel gozd poezija barv.
Po dobri uri hoda pridemo nad gozdno mejo in pred nami je planina Dovška rožca. Na njej najdemo planinsko kočo in nad njo prvič vidimo vrh gore - odpre se nam pogled na Julijske Alpe. Planina leži točno severno od Martuljške skupine (gorske verige, ki se s severnimi stenami dviga nad Zgornjesavsko dolino nad Gozdom - Martuljkom). Je del Julijskih Alp. Območje te gorske skupine z dolino potoka Martuljka je bilo 27. januarja 1949 razglašeno za krajinski park, od leta 1981 pa je del Triglavskega narodnega parka in je eno najstarejših zavarovanj v Sloveniji.
V zgodnji jeseni na te gore pade prvi sneg in z njim postanejo pravljično lepe. Najlepše je to doživeti ob poležavanju na planini, ko se v mirnem ozračju nežno majejo dolge orumenele trave. Če smo se povzpeli do planine, bi bilo prav nadaljevati na vrh. Od avtomobila potrebujemo do vrha dve uri, nekaj manj pa še za povratek.
Zdi se nam, kot da je vrh na dosegu roke, a se je kljub vsemu treba do njega potruditi še dobre pol ure. Ves ta čas po zložnem pobočju, kjer se poleti pasejo ovce, pozimi pa je to raj za turne smučarje.
Z vršnega grebena se nam odpre pogled še na severno stran, na dolino Drave, Koroško in Visoke ture v ozadju. Na vrhu se nam preko planine odpre še lepši razgled. Vseokoli nas gore in globoko pod njimi ledeniške doline.
Janez Mihovec
Železna pravila varnosti
Tatjana Vrbnjak: V gorah popolne varnosti ni mogoče zagotoviti, a ustrezno pripravljeni lahko zmanjšamo tveganje
Čudovit gorski svet zlasti poleti privlači kot magnet. V planine hodijo različni ljudje: od nedeljskih izletnikov in priložnostnih turistov do rednih obiskovalcev gora in alpinistov. Anketa, ki so jo pred leti opravili pri Gorski reševalni službi, je pokazala, da več kot polovica planincev, ki se odpravijo gore v poletnem času, opravi povprečno tri vzpone letno. Ob tem jih kar nekaj izbere zahtevne celodnevne ture. Ali se vsi zavedajo, da hoja v gorah zahteva izkušenost in dobro psihofizično pripravljenost?
Da bi se izognili neljubim dogodkom, je treba spoštovati osnovna pravila. Nujno je vedno preveriti vremensko napoved in tudi med hojo spremljati vreme in mu prilagoditi izlet: če se razvijajo nevihtni oblaki, se je treba nemudoma umakniti z grebenov in izpostavljenih mest. Obvezno je preveriti stanje planinske poti do izbranega cilja in se pozanimati o njeni zahtevnosti.
Pri tem je na mestu opozorilo, da ne precenjujmo svojih sposobnosti - izbirajmo cilje, ki so primerni naši izkušenosti, znanju in pripravljenosti. Ko osvojimo vrh, smo šele na polovici poti: če se le da, za sestop izberimo lažjo varianto, in ker smo že utrujeni, sta pri vračanju potrebni pozornost in previdnost - gore ne dopuščajo raztresenosti.
V gore se odpravimo dobro opremljeni: primerna obutev (letos zaradi snega v visokogorju na določenih mestih tudi dereze in cepin) in oblačila so za varnost neobhodni, v nahrbtniku ne smejo manjkati baterija, prva pomoč, alu folija, svinčnik in papir, zaščita pred soncem in telefon s polno baterijo pa tudi vodnik.
V hribe hodimo v družbi, samostojni pohodi so tvegani že v primerih, ko gre narobe kakšna "malenkost", o nameravani poti in trajanju izleta je treba obvestiti domače in se zaradi varnosti v kočah in na vrhovih vedno vpisati v vpisno knjigo. Hodimo po označenih planinskih poteh: slovenske so zahvaljujoč markacistom prostovoljcem odlično označene in s hojo po brezpotjih se po nepotrebnem ogrožamo, s proženjem kamenja pa morda še druge, ki hodijo po označenih poteh, poleg tega vznemirjamo živali. Na zahtevnih in zelo zahtevnih poteh je treba uporabiti samovarovanje s plezalnim pasom in varovalnim kompletom.
Železno pravilo je, da se je treba v hribe odpraviti zgodaj. Če se nam iz doline ne mudi, se vzpenjamo v vročini, kar poveča napor, povečamo pa tudi možnost, da nas ujamejo nevihte, ki so v naših gorah najpogostejše prav zgodaj popoldne.
Foto: Lidija Ferk
Hodimo z enakomernim tempom in si vsako dobro uro hoje privoščimo nekajminutni počitek, hitrost hoje določa najšibkejši član skupine. Če smo v gorah z otroki, se jim je treba povsem prilagoditi. Za daljše počitke izbirajmo varna in udobna mesta - za malico in pijačo si je treba vzeti čas, saj preprečujeta izčrpanost in dehidracijo; tudi ob znakih utrujenosti ali izčrpanosti se je treba ustaviti za daljši počitek. Če potrebujete pomoč zase ali za koga drugega in ste v bližini planinske koče, se o nadaljnjih korakih posvetujte z oskrbnikom ali z bolj izkušenim mimoidočim. Ob slabosti in bolečinah v prsih se je treba prenehati vzpenjati ali sestopati in se povezati z dežurnimi na 112.
Tatjana Vrbnjak
Poškodovana češki in ruski jadralni jadralec
Včeraj po 17. uri se je nedaleč od vzletišča jadralnih padalcev Kovk v občini Ajdovščina ob padcu poškodoval češki jadralni padalec. Reševalci Postaje Gorske reševalne službe Tolmin in dežurne ekipe GRS Brnik so poškodovanega jadralnega padalca oskrbeli in prenesli do helikopterja Letalske policijske enote. Prepeljan je bil v Univerzitetni klinični center Ljubljana.
Nekaj ur prej, okoli 14.30 pa se je na vzletišču jadralnih padalcev na hribu Kobala v občini Tolmin, pri neuspelem vzletu poškodoval ruski jadralni padalec. Oskrbeli so ga reševalci postaje GRS Tolmin in Dežurne ekipe GRS Brnik. S helikopterjem Letalske policijske enote so ga prepeljali v Splošno bolnišnico Jesenice. (gg)
Foto: Bobo