Gorenjski glas, Razgledi - PLANINCI, 21.07.06 – Stojan Saje: Slovenski planinci so leta 1894 dobili prvo kočo pod Črno prstjo - Spodaj sta ob kuhinji ... dve jedilnici, zgoraj pa dve skupni z 30 ležišči
Slovenski planinci so leta 1894 dobili prvo kočo pod Črno prstjo, ki je med drugo svetovno vojno pogorela. Domačini iz Bohinjske Bistrice so po 112 letih zgradili in odprli novo.
Koča spominja na davnino
Planina Za Liscem - Bohinjci si upravičeno lastijo začetke gorništva pri nas, saj se je prvi pristop na Triglav zgodil že leta 1778 z juga. Dejanje štirih srčnih mož je navdihnilo poznejše organizirano planinstvo, ki je oživelo po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva leta 1893. Slednje je imelo ob gomiški vlogi tudi narodnobuditelj-ski pomen; kljub nemški prevladi je sklenilo ohraniti slovenski značaj naših gora. Društvo je začelo graditi slovenske koče blizu že postavljenih nemških. Ker so tujci leta 1884 postavili brunarico na Ravharski planini (Planina za Črno goro) pod Črno prstjo, so se Slovenci odločili zgraditi svojo prvo kočo na Planini Za Liscem (Bukov-ski planini). Na višini 1346 metrov je že leto po ustanovitvi društva stala mogočna lesena stavba. Ime ji je poklonil prof. Fran Orožen, prvi načelnik Slovenskega planinskega društva.
Idejo za gradnjo koče je dal Josip Ravhekar, občinski tajnik in gostilničar iz Bohinjske Bistrice. Bohinjska pašna skupnost je podarila zemljišče, domačini pa so sodelovali pri delih. Kočo so hitro naredili in jo odprli 15. julija 1894. Že dan prej je bilo v Bohinju slovesno. Številne goste so pozdravljali streli iz možnarjev in slavolok z napisom: "Odpira prva koča se slovenska, raduje vsa dolina se bohinjska." Puške in topiči so oznanjali tudi prihod izletnikov k okrašeni koči, zvečer pa so prižgali kres. Veselje je zmotil dež, ki se je naslednji dan unesel. Tako so lahko izpeljali uradno slovesnost, le skupinski vzpon na Črno prst so opustili. Vsa leta po odprtju je bila koča priljubljena in dobro obiskana. Povsem je zasenčila bližnjo Malnerjevo kočo v rokah tujcev. Leta 1934 so Orožnovo kočo obnovili, desetletje zatem pa je dan pred božičem pogorela.
Izpolnjena obljuba za obnovo
Bohinjci so nameravali obnoviti Orožnovo kočo že kmalu po drugi svetovni vojni, česar pa ni dovolila Uprava državnih lovišč. Preteklo je več kot pol stoletja, da so hotenja prednikov postala resničnost. Na istem mestu so postavili novo Orožnovo kočo, ki je po velikosti in videzu podobna nekdanji.
"Leta 2003 smo na Planini Za Liscem odkrili informacijsko tablo o Orožnovi koči, ki jo je darovala uprava Triglavskega narodnega parka. Takrat smo javno obljubili, da bomo tam naredili novo kočo. Helikopter Slovenske vojske je v 67 vožnjah pripeljal potreben material. Člani društva in drugi domačini smo prijeli za delo in še pred zimo dokončali temeljno ploščo. Leta 2004, ob 50-letnici našega društva in 110-letnici odprtja prve koče, smo dali stavbo pod streho. Lani in letos smo uredili notranjost. V kleti sta skladišče in akumulatorska postaja. V pritličju je poleg kuhinje in shrambe jedilnica, zgoraj pa so skupna ležišča za 30 oseb in soba za oskrbnika. Za okrog 50 milijonov vredno kočo je dalo društvo več kot polovico; 8 milijonov tolarjev je zagotovila Fundacija za šport RS. Porabili smo del kupnine za Mencingerjevo kočo in naredili prek 7000 prostovoljnih ur. Pri tem je sodelovalo več kot 120 ljudi, ki jih je vodil gradbeni odbor. Njegov predsednik je bil Franc Rozman, člani pa Ciril Rozman, Mirko Smukavec, Branko Bijol, Jože Štendlar in Franc Lapajne. Glavni pobudnik za gradnjo je bil Alojz Budkovič. Načrt je izdelal naš član Milan Sorč. Njim in darovalcem gre zahvala za novo Orožnovo kočo," je povedal Lovro Vojvoda, predsednik Planinskega društva Bohinjska Bistrica.
Čestitke številnih gostov
Ob odprtju nove koče na Planini Za liscem se je zbrala 16. julija 2006 množica ljudi. Članom bohinjskega društva so se pridružili drugi domačini in planinci iz raznih krajev Slovenije ter zamejstva. Planinec in gorski reševalec Franc Štros iz Srednje vasi v Bohinju se je za to priložnost odel v stara planinska oblačila in obutev, palico pa je okrasil s planinskim cvetjem. Članice SPD Gorica iz Italije Biserka, Sandra in Doli so odložile izlet na Črno prst, da so lahko spremljale slovesnost. Med njo sta se članici Gledališča Bohinjska Bistrica Anica Bajt in Stanka Zupan v oblekah ljubljanskih dam spominjali nekdanje Orožnove koče in Kugvjevega vzpona na Črno prst. Besede je s pesmijo dopolnil cerkveni pevski zbor sv. Nikolaja, ki ga vodi Klemen Langus, za razvedrilo pa je skrbel planinski glasbeni trio.
Kot je v navadi, so tudi tukaj prerezali trak na vratih nove koče. Pri tem sta se predsedniku Vojvodi pridružila starosta bohinjskih planincev Janko Lapajne in vnuk načelnika SPD Peter Orožen. Slednji je izrazil zadovoljstvo, da so Bohinjci spet postavili kočo, ki ima ime po njegovem dedu. Za to dejanje jim je čestital tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar, ki je izročil srebrni častni znak PZS Lovru Vojvodi. Slednji je od domačinov dobil portret z napisom "Oče nove Orožnove koče", darila za kočo pa so prinesli tudi planinci s primorske in dolenjske strani ter gostje iz Varaždina. Vsem je zaželel dobro počutje bohinjski podžupan Jože Šolar. Bohinjski župnik Jože Dolenc je blagoslovil kočo, obiskovalci pa so se veselili do večera.
Stojan Saje