sta plezala Peter in Slavica Podgornik - Manj znani predeli a tudi lepe stene in zanimive smeri - Tudi le "z omejenim gibanjem"...
V francoskem delu Švice
Tudi letos sva z Slavico izkoristila par lepih poletnih dni in obiskala francoski del Švice, kjer sva uživala v lepem okolju visokih gora ter preplezala nekaj smeri v skalnih stenah visokih od sto do petsto metrov v nadmorskih višinah do 2400 metrov.
Plezati sva začela v stenah pod sedlom Sanetch, ki ponujajo lepo plezanje v strmem kompaktnem apnencu.
V ponedeljek 10. julija sva naprej preplezala smer Pas Perdus (6a, 160 m), potem pa še Lampe sirup (6b, 3 R).
Naslednji dan sva vstopila v smer La vita e bella. Po preplezanih štirih raztežajih, do ocene 6c, sva morala obrniti, ker mi je izredno močna bolečina v križu (EMŠO!) onemogočila varno nadaljevanje.
Po vrnitvi v dolino sem začel terapijo z Naklofenom in mazili, plezanje pa sem moral omejiti na "tako z omejenim gibanjem". Pa sva v naslednjih dneh vseenop preplezala še nekaj lepih smeri.
12. julija v dolini Val Ferret, v zelo gladtki granitni steni Glacier de Saleina smer Des pieds et des mains dolgo 250 metrov, ocenjeno pa TD, 6a+. Naslednji dan v dolini Val de Bagnes v steni Boutzes du Pleureur smer Hymne la Joie (TD, 6b, 450 m; zadnji raztežaj je zelo nevaren zaradi odstopljene ogromne luske). V petek sva nadaljevala v območju Sembrancher in v steni La Dyure preplezala smer Luc (TD, 6a+, 160 m.
Tudi v soboto sva plezala na istem območju in sicer v steni La Fory. V ne preveč kvalitetnemu gnajsu sva ponovila 250 metrov dolgo smer Au fil du temps, z oceno TD-, 6a.
V nedeljo pa sva se vrnila v dolino Val Ferret in v spodnjem ostenju Mt. Dolenta, v stebru De La Maye, preplezala zelo lepo granitno smer La terasse a Choucas (TD+, 6b, 450 m).
V ponedeljek sva granit zamenjala z zelo kompaktnim apnencem. V steni Miroir d`Argentine sva preplezala smer bratov Remy Remix, z oceno 6a, dolgo 500 metrov.
Col du Pillon
Nadaljevala sva na Col du Pillon in v skalnem amfiteatru, katerega deli v dve čudoviti steni mogočen slap preplezala
Tantule (6b). Težave v 280 metrov visoki smeri so precej strnjene, le eden od enajstih raztežajev je bil lažji od šeste stopnje.
Za zaključek sva sva želela plezati še v ostenju Leysin. Zgodaj zjutraj sva po strmih, mokrih travah prišla pod smer
Encore plus pres ou…, ki so jo prvi preplezali L. Kor, D. Haston, R. Robbins, J. C. Amstutz, F. Gavillet in D. Whillans. Že v prvem raztežaju pa se je spet oglasil moj utrujeni križ, ki mi je dal vedeti, da je čas za na morje…
Vse smeri so bile opremljene z svedrovci, ki pa so mnogokje z velikimi vmesnimi razdaljami. Kljub temu, da je v plezalnih vodnikih velikokrat navedena nižja ocena kot "obligato" to ne drži. Plezalec je primoran preplezati težave take kot dejansko so, saj v večini smeri ni mogoče dodatno nameščanje varoval in vlečenje po njih.
Peter in Slavica Podgornik – AO Nova Gorica