Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Boris Štupar 3920 8

Ledenik lahko povsem izgine

Gorenjski Glas - Cveto Zaplotnik: Triglavski ledenik se postopoma krči in zaradi višanja povprečne temperature ozračja lahko v prihodnjih letih povsem izgine.

Mojstrana – »V zadnjem desetletju je za vse alpske ledenike značilno zelo hitro umikanje. V Sloveniji sta dva ledenika, Triglavski ledenik in Ledenik pod Skuto, oba sta zaradi svoje skrajne jugovzhodne lege in nizke nadmorske višine še posebno občutljiva za podnebne spremembe. Ker sta majhna, je njuno sorazmerno krčenje, glede na trenutno površino in prostornino, večje kakor pri drugih alpskih ledenikih,« so v najnovejšo publikacijo Kazalci okolja v Sloveniji zapisali v agenciji za okolje, kjer spremljajo, zbirajo in analizirajo okoljske in za okolje pomembne podatke.

Krčenje Triglavskega ledenika se je po navedbah agencije začelo stopnjevati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Ker se je led tanjšal, so sredi ledenika začele nastajati posamezne skalne grbine, tako da je ledenik 1992. leta razpadel na dva ločena dela. Krčenje in razpadanje ledenika se je nadaljevalo tudi potlej, proces je zastal le v letih, ko je bila pozno spomladi še nadpovprečno visoka snežna odeja. V letu 1992 je ledenik meril še 4,3 hektarja, najmanjša površina je bila izmerjena predlani, ko je obsega le pol hektarja, in pred tem leta 2007, ko je bil velik 0,6 hektarja. V obdobju 2008–2011 se je njegova površina nekoliko povečala (na 2,4 hektarja v letu 2011), vendar to predvsem zaradi dveh nadpovprečno zasneženih zim. »Ledenik lahko v prihodnjih letih zaradi izrazitega segrevanja ozračja, sprememb v padavinskem režimu in osončenosti povsem izgine. Kdaj se bo to zgodilo, ni možno določiti, saj ni mogoče dovolj natančno predvideti krajevnih podnebnih sprememb, ki so posledica svetovnih nihanj,« napovedujejo v agenciji za okolje, kjer tudi ugotavljajo, da se temperatura zraka v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Povprečna letna temperatura zraka se je v obdobju 1961–2011 dvignila za okoli 1,7 stopinje Celzija – na vzhodu države nekoliko bolj kot na zahodu. Najbolj se je temperatura zvišala poleti, medtem ko jeseni povišanje ni bil tako očiten.

Cveto Zaplotnik

31.07.2014

V obdobju 1961–2012 sta se v Sloveniji zaradi segrevanja podnebja zvišali tako absolutno najvišja kot absolutno najnižja temperatura. Število vročih dni je naraslo, število ledenih pa upadlo.
Kategorije:
Informacije SLO Vse objave
Značke:
GorenjskiGlas informacije LED

8 komentarjev na članku "Ledenik lahko povsem izgine"

Igor Pavlič,

"se glede zemljepisne širine ne bi povsem strinjal, da le ta leži na skrajnem JZ delu Alp." Ja kateri pa potemtakem leži še bolj skrajno na JZ? JZ namreč ni zemlejepisna širina, ampak kombinacija širine in dolžine.


Jaka Ortar,

JV Julijskih Alp? Rok, v vsakem od štirih komentarjev poveš nekaj drugega; odloči se že, kje so naše Alpe in ledenika.

Alpe na zemljevidu niso kvadratne oblike, ampak nagnjen lok, ki obdaja Padsko nižino. Vzhodni konec loka leži bolj severno kot zahodni, zato seveda JV Alpe ne morejo segati tako daleč na jug kot JZ Alpe.

Naše Alpe ležijo na južnem robu vzhodnega konca Vzhodnih Alp. To bi lahko poenostavili v JV Alpe. Tja sodijo tudi po podnebnih značilnostih.

Bolj kot ta lapsus glede navedbe lege naših ledenikov pa je potrebno opozoriti na to, da se Triglavski ledenik seveda ni povečal v zadnjih nekaj letih - samo stara snežna odeja, ki se obdrži do konca jeseni in prekriva ledenik, je imela večjo površino. Površina ledu je tako še vedno manjša kot 0.4 ha.

Nadmorska višina ravnovesne meje (ang. ELA - "equilibrium line altitude") je tista, ki razmejuje območje nastajanja (nad ELA) in taljenja (pod ELA) ledenika. Ta višina je odvisna od sevalnih lastnosti ozračja, temperature zraka in količine (+ letne razporeditve) padavin. Zadnjih nekaj 100 let (od Male ledene dobe) je ELA v JV Alpah nad našimi najvišjimi vrhovi, kar pomeni, da se ledeniki talijo in ne nastajajo.

TODA - naša ledenika imata aduta v rokavu: snežne plazove. Ti so pomembni za snežno bilanco ledenika in zaradi njih je lahko led dlje časa varno skrit pod zimskim snegom - pogosto tudi preko cele toplejše polovice leta. En meter več snega na Kredarici lahko pomeni nekaj metrov več snega na Triglavskem ledeniku zaradi snežnih plazov, ki očistijo SV ostenje Triglava. Podobno je pod Skuto.

Napovedi, da bosta naša ledenika izginila v nekaj letih, smo slišali že pred 10 in več leti. Triglavski ledenik je bil nazadnje v celoti razkrit (se je torej stalil ves zimski sneg) l. 2003, deloma pa l. 2007. Nad ledeniškim ledom imamo danes torej vsaj 6 let, ponekod pa tudi 11 let star sneg (firn, verjetno ponekod tudi firnov led). Tudi letošnjo jesen bo ledenik ostal skrit pod zimskim snegom zadnje sezone in se ne bo talil (mimogrede - sneg/led se "tali" ali "taja", ne pa tudi "topi").

Ob pričakovanem naraščanju temperature zraka se bo dvigala povprečna meja sneženja, a to bo povzročilo spremembe snežnega režima predvsem v sredogorju, manj izrazitov pa v visokogorju, kjer ležita oba naša ledenika. Več padavin v zimskem času pa bo pomenilo več snežnih padavin v visokogorju - ob takem razvoju bi se površina ledeniškega ledu pod Triglavom in Skuto lahko celo povečala.

Bomo videli. Nikakor pa niso stvari tako enostavne, kot se rado navaja: svetovna T narašča --> naši ledeniki se talijo.

Nekaj branja o Triglavskem ledeniku bo kmalu na voljo v obliki monografije (GIAM ZRC SAZU), ki bo ob izidu predstavljena tudi na tem spletišču.


Miha Pavšek,

Navedek glede lege Triglavskega ledenika je pravilen, le da je avtor pozabil dopisati ...svoje skrajne jugovzhodne lege v Alpah... Glede na lego v drobnem, kot jo omenja avtor prvega komentarja, pa so seveda vsa nižje ležeča snežišča in ostanki ledenikov pri nas in v bližnjem sosedstvu v osojah (SZ-S-SV).

LP, Miha Pavšek


Rok Kovač,

Majhen popravek tiskarskega škrata.Oba slovenska ledenika se nahajata na SV strani neba.Tudi v Otztal gorovju, kljub večjim višinam, globalno segrevanje ledenikom ne prizanaša.Nazoren primer je tamkajšnji ledenik Gurgler Ferner od Hochwildehaus 2866m.Ledenik se razprostira od 2600m do mejnega grebena gora z južno Tyrolsko med H. Kesselwand 3273m in Karles Spitze 3462m.Ledenika je dandanes že več kot pol manj.Link ledenika...

https://www.google.si/search?q=gurgler+ferner&client=firefox-a&hs=twQ&rls=org.mozilla:sl:official&channel=fflb&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=HBjbU-zyEqet0QXy2IDABA&ved=0CCoQsAQ&biw=960&bih=509


Rok Kovač,

Glede lokacije našega triglavskega ledenika, se glede zemljepisne širine ne bi povsem strinjal, da le ta leži na skrajnem JZ delu Alp.Če gledamo npr. ledeniške Savojske Alpe v Franciji pri orientaciji Torina, ležijo naše Julijske Alpe napram njim kar lepo število km severneje.To sem preverjal, ker me je že pred leti zanimala tamkajšnja zima, temperature, plazovi in časovno topljenje snega spomladi.Ugotovil sem, da je v Savojih zaradi večjih višin primerjava neskladna z našimi gorami in prehod v pomlad tam ni hitrejši od Julijcev, celo za približno mesec kasnejši.


Rok Kovač,

Normalno, da se pri vsakem točkovnem lociranju ali grafični predstavitvi potrebuje x in y os.Julijci že ležijo skrajno JZ, vendar še zdale ne najjužneje glede celotnih Alp, kar je pri taljenju ledenikov ključnega pomena.


Rok Kovač,

Pardon, govorimo o JV Julijskih Alp


Rok Kovač,

Jaka, hvala za odlično strokovno razlago o še obstajanju dveh slovenskih ledenikov in za nas nedoločljivi vremenski prihodnosti.Lp!

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Študenti o ledinskih imenih
Naslednja objava Dom Trenta

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.