Dnevnik - Slavko Gorjanc: "Verjetno vsem, ki pridejo drugega na Kum, tradicija nekaj pomeni. Letos je to že 28. pohod, pri nas je vedno prijetno planinsko in novoletno vzdušje, vedno se poveselimo. Tisti, ki so prišli na Kum kljub malo slabšemu vremenu, so res pravi, srčni Kumovci," ...
| |
 |
|
| |
(Foto: Slavko Gorjanc) |
|
... je bila zadovoljna z udeležbo okoli tisoč pohodnikov predsednica organizatorjev - Planinskega društva Kum Trbovlje, Marjeta Bricl.
Letos so pohodnike v dolini vzpodbujale rahle kapljice dežja, pod vrhom pa so jih razveselile snežinke. Tako ni čudno, da je marsikdo po dveh, treh urah hoje na vrhu prešerno zavriskal. Tudi skupina iz Rogaške Slatine se temu nikakor ni mogla odpovedati. "Že petič zapored smo z druščino prišli sem gor. Malo je bilo blatno, ampak pomembno je veselje in dobra družba," je povedal Andrej Bosnar. Večja družba Zagorjanov se je podala na Kum iz Podkuma. "Blato je bilo na poti, ampak smo se ga skušali izogniti, pa je šlo," je povedal star planinski maček Franci Fajfar. Na vprašanje, ali je to njegov prvi pohod, je dejal: "Neee, to je moj 25. pohod." No, mi smo mislili, ali je prvi letos. "Letos je pa drugi. Včeraj sem bil na Sveti Gori." Tako je to pri zagrizenih hribovcih.
Po besedah Janeza Brinarja, ki je bil pobudnik novoletnih pohodov, je 14 takšnih, ki so se udeležili vseh pohodov doslej. Sam je manjkal le enkrat, ko so se odpravili silvestrovat ven iz Trbovelj. "Preden smo začeli uradne pohode, smo se 2. januarja na Kumu dobivali stari Kumlanci, planinci. Potem pa smo to spremenili v tradicionalni pohod," pripoveduje Brinar. In nastal je najstarejši slovenski novoletni pohod. Danes jih je že kar nekaj, nikjer pa ni toliko ljudi iz vse Slovenije. Štefka Škrbin in Marija Poljanšek iz Tuhinjske doline sta prišli tudi zato, da "damo malo ven, kar smo se za novo leto preveč najedli". Pa zaradi kondicije in zdravja je pohod tudi pomemben, sta še dodali.
Prvi pohodniki na Kum so ob šestih zjutraj že na izhodišču v Trbovljah. Če računamo, da je do Kuma okoli dve uri kar dobre hoje, je izračun, kdaj zapustijo toplo posteljo, enostaven. Jani Rokavec iz Kisovca ni bil tako zgoden, je bil pa med prvimi na vrhu. "Lepo je hoditi, ko je še malo tema, je bolj adrenalinsko," se je nasmehnil. Nekateri na Kum tečejo, drugi hitro hodijo, nekateri se vračajo tako, da se po riti spuščajo v dolino. Drugi pa na Kum drugega januarja kar prikolesarijo. Iztok Babnik iz Portoroža je tokrat kolesaril iz Trbovelj. Povedal je, da bi imel raje malo več snega. Kolo je bilo, se ve, opremljeno z zimskimi gumami, ki so dobro prijemale. No, na novoletni pohod se je pripeljal že tudi direktno iz Portoroža. Startal je ob treh zjutraj, kolesaril prek Notranjske, Ljubljane, Trbovelj na Kum in bil ob štirih popoldne že nazaj v dolini.
Med bolj ponosnimi na vrhu je bil Jože Ješovnik iz Maribora, ki je ustanovil druščino ljubiteljev slovenskih planinskih obhodnic, pa je na vprašanje, kaj ti pohodi pomenijo, povedal: "Druženje, prijateljstvo, odprtje nove planinske sezone 2010, predvsem pa razvijanje slovenstva." Na Kumu z lahkoto najdeš ljudi dobre volje, kot je Ivan Kunstek iz Zagorja. Pravi, da je doslej manjkal le trikrat. Enkrat zaradi nesreče v rudniku, enkrat zaradi mavca na nogi in enkrat zaradi partijskega sestanka. Zanimiv je tudi njegov recept, kako lahko na vrhu brez težav plešeš s kakšno mlado planinko. "Prvo tretjino poti grem 'k nogam', drugo 'cufus', tretjo pa 'peške' in pridem na vrh spočit."
Tokrat je pohod spet tekel brez težav. Gorski reševalci iz Gorske reševalne službe Ljubljana, ki vsako leto skrbijo za varnost planincev, na srečo niso imeli dela. "Tako smo lahko le voščili vsem, ki smo jih srečali na poti. Škoda le, da spet ni bilo sonca. V zadnjih nekaj letih je sijalo le enkrat," je povedal gorski reševalec Iztok Štajer.
Pohod vsem, ki se srečajo na najvišjem zasavskem vrhu, 1219 metrov visokem Kumu, veliko pomeni. "Na tak način malo zbistrimo glavo, malo gremo peš, se malo poveselimo in si voščimo novo leto. Pa spominjamo se prijetnih doživljajev v hribih in delamo načrte," pravi Janez Brinar. V 28 letih se je pohoda po njegovih podatkih udeležilo okoli 35.000 pohodnikov. In ko ga vprašamo, kateri pohod je bil najlepši, kot iz topa odgovori: "Deseti. Takrat je sijalo sonce, pa trboveljska godba je igrala."
Slavko Gorjanc