Gornik.si - Sebastjan Potočnik: ... gorskim kolesarjem
Tokratni članek je namenjen zelo zanimivi in pereči temi.
Že kar nekaj časa smo na nasprotnih bregovih planinci in gorski kolesarji. Težko se dogovorimo, čigavo je okolje, kdo komu nagaja in zakaj?
Članek tokrat izhaja iz osebne izkušnje in osebnega pogleda. Kot zaprisežen planinec, gornik, alpinist sem rad še do pred kratkim govoril, da kolo ni možno uporabiti na poteh, kjer se sprehajajo planinci. Rad sem užival v poteh in priznam ljubim naravo. Vendar me je ta moja ozkogledanost stala marsikatere hude besede z ljudmi, ki imajo isto ljubezen - Ljubijo Naravo. Od kod torej ta naša zaverovanost vase, da si ničesar več ne moremo deliti? Ali smo tudi planinci postali tako egoistične osebe, da ničesar več ne bi delili? Mar ni to morda tisto, kar nas kot ljudi osrečuje? Sobivanje oziromati deliti?
Ko takole brskam in berem ter opazujem sem opazil eno zelo veliko pomanjkljivost. Danes ni več prave planinske vzgoje kot je bila včasih, ampak samo še tista tekmovalnost. Kdo je hitrejši, kdo je bolj močen, kdo je kje bil večkrat. Žene nas zavist in ne ljubezen do narave in trenutkov. Tudi kultura je čisto pri tleh, saj nihče več ne pozdravi, nihče več se ne udeležuje dogodkov, ki bi nas povezovali ampak vedno v ospredje tišči posameznik.
Vzgoja prave planinske vzgoje se poleg včlanitve v planinsko društvo, ki skrbi za vzgojo mladih in dobrih ter poštenih planincev začne v domačem okolju. Vsak izmed nas mora poskrbeti, da bo vzgajal dobre naslednike najlepšega bogastva na svetu - Narave.
Priznati moram, da so v tem oziru pravi turno kolesarski navdušenci veliko bolje podučeni, prijaznejši in strpnejši. Tudi njihov odnos do narave je v marsičem lepši in boljši, kot ga imamo današnji planinci. Društva skrbijo, da so njihove poti lepo vzdrževane in ne ustvarjajo nepotrebnih bližnjic kot je to hit med planinci in gorniki. Vzgoja je na visokem nivoju in so nam lahko za svetel vzgled.
Ko me boste kdaj srečali na kakšni poti, ki je poleg gorskih kolesarjev namenjena tudi planincem se bom ustavil, počakal, lepo pozdravil in če mi boste namenili še kakšno lepo besedo tudi spregovoril z vami. Želim biti eden izmed prvih, ki kaže, da je v slogi moč in da je spoštovanje lahko obojestransko.
Želim vam veliko prijetnih tur.