Slovenske Novice: Rekreacija ta konec tedna ...
Vzdržljivostni pohod Po medvedovih stopinjah
Poleg svežega zraka, primerne prehrane in vsakodnevne rekreacije, je za boljše zdravje in telesne ter umske sposobnosti, pomemben vsaj še ustrezen odmerek doživetij. Teh ne bo manjkalo na sobotnem, že kar malo adrenalinskem pohodu po pragozdni poti blizu Kočevja. Zanj boste za odkrivanje najzanimivejših kotičkov koščka Kočevskega Roga potrebovali tudi dovolj kondicije, saj vas čaka dolgih enainšestdeset ali polovico krajših trideset kilometrov. Start bo med 4.30 in 6.00 pri Penzionu Tušek Jezero v Kočevju, cilj pa na istem mestu do osmih zvečer. Obiskali in videli boste gozdni rezervat Pugled-Žiben, pragozd Rajhenavski rog, gozdni rezervat Prelesnikova koliševka ter ostanke nekdanjih vasi. Z malo sreče boste mogoče srečali celo kosmatinca. Priporočljiva bo uporaba čelne svetilke, nujno pa imejte s seboj mobilni telefon. Pot je enostavna, na njej ni nevarnih mest in težjih vzponov ali spustov. Informacije: 0599 71 007, www.kocevje.info.
Izlet po poteh Šavrink
V soboti greste lahko tudi na celodnevni pohod po starih, skoraj pozabljenih vaških poteh v zaledju Slovenske Istre. Izhodišče bo v Sočergi ob 8.30, do štirih popoldne pa vas bodo vodili pod Kraškim robom, kjer so nekoč hodile Šavrinke - istrske žene trgovke. Na poti vam bodo pripravili kulinarična presenečenja ter zabavna srečanja z domačini. Nekaj posebnega bo tudi srečanje s Šavrinko in Šavrinom, ki vas bosta pogostila z domačimi dobrotami. Tura je lažja in večinoma poteka po ravnini, z le nekaj manjšimi vzponi. Udeležbo na pohodu je napovedal tudi istrski pisatelj Marjan Tomšič, avtor romana Šavrinke. Informacije: 031 337 339, www.autentica.si.
Festival kraška gmajna
Ravno prav doživetij in gibanja boste ta konec tedna imeli na voljo tudi na prvem festivalu naravoslovnega in dediščinskega turizma na Krasu. Pomladnem festivalu, ki bo potekal od 21. do 24. aprila in bo v ospredje postavil eno najstarejših kulturnih krajin, bodo sledili še poletni (julij), jesenski (oktober) in zimski (februar). Že tokrat pripravljajo niz tematskih pohodov, kreativnih delavnic in strokovnih srečanj in v nedeljo se jim pridružite na poti po razgibani krajini Senožeškega podolja. Ob desetih dopoldne vas bo na nezahtevno pot, z vaškega trga v Dolenji vasi popeljal profesor zgodovine, vodil pa po odmaknjenih makadamskih poteh, po katerih boste spoznavali bogato naravno in kulturno krajino tamkajšnjih gmajn. Na cilju vas bodo pogostili s čajem in joto. Informacije: 041 550 205, www.visitkras.info.
Pohod po Krpanovi poti
Znamenitosti naravne in kulturne dediščine Bloške planote vas v nedeljo čakajo na poteh, na katerih boste iskali sledi silaka in junaka Martina Krpana. Bolj vzdržljivi se bodo odpravili na triindvajset, le malce manj pripravljeni pa na devetnajst kilometrov dolg krog, ki ga boste oboji začeli med 8. in 10. uro pri Bloškem jezeru v kraju Volčje. Zložna in lahka pot vodi mimo dvajsetih označenih pojavov naravne in kulturne dediščine, med drugim boste videli tudi ostanke gradu – tabor Nadlišek, spomenik bloškemu volu, stopetdeset let staro »pajštabo« – sušilnico sadja, zgrešili pa ne boste niti Fajglove domačije, kjer naj bi bil Martin Krpan doma. Vsak bo dobil zemljevid z označenimi znamenitostmi ob poti. Na poti bodo postavljene okrepčevalnice, na cilju pa vas bo čakala topla malica tradicionalne bloške kulinarike. Informacije: 031 326 158, www.bloke.si.
Ostrovrharjev pohod
Podobno kot Martin Krpan, sodijo med ljudske junake tudi vitezi in gospoda z gradu Osterberg, ki so ob koncu srednjega veka sodelovali v bojih proti Turkom. Zadnji med njimi Jurij Gallenberg je padel v boju pri bosanskem Bihaču. Ostrovrharje, kot so se imenovali v ljudskem jeziku, opevajo številne zgodbe in pesmi, najbolj znan pa je Prešernov Ostrovrhar, nesojeni ženin turjaške Rozamunde. Po njih so v Podgradu pri Ljubljani, kjer je nekoč stal eden izmed njihovih gradov, imenovali tudi krožno pot, po njej pa se boste lahko sprehodili to nedeljo. Zbor bo do desetih dopoldne za nekdanjo tovarno Arbo. Prvi del poti bo potekal po Kašeljskem hribu, mimo ostankov dveh srednjeveških gradov, drugi pa bo namenjen ogledu nekdanjega kamnoloma mlinskih kamnov, edinstvenega spomenika kulturne dediščine pri nas. Cilj bo po okoli treh urah hoje na Turistični kmetiji Pri Lazarju, kjer bo poskrbljeno za okrepčilo in druženje. Informacije: 041 956 831, www.podgrad-lj.si.
Po pešpoti k repnicam
V nedeljo se odpravite po poti jam, skopanih v kremenčevem pesku, ki ga je na območju Bizeljskega pred milijoni let naplavilo Panonsko morje. Jame repnice so ime dobile po repi, ki so jo domačini, poleg drugih poljskih pridelkov, shranjevali v njih. Do desete dopoldne vas bodo čakali na parkirišču Vile Istenič v Stari vasi na Bizeljskem, krenili pa boste na približno uro in pol trajajoč lahkoten pohod do repnic, kjer bo po želji možen ogled. Na koncu se vam bo pridružil Zeleni Jurij in pripravil nekaj domačega in svežega za pod zob. Informacije: 041 204 876, www.bizeljsko.si.