Smučanje po sneženju z dveh vrhov.
Odstranjevanje snega na parkirišču na Rudnem polju je v polnem teku, ko parkirava, se pripraviva na turo in stopiva na smuči ter utirava smučarsko gaz s še dvema turnima smučarja do smučišča, kjer gremo vsak po svoji strani, senčno izbereta neznanca, midva pa sončno in se povzpneva ob robu smučišča do druge vlečnice, kjer greva malce v gozd in nato po zasneženem pobočju do vrha smučišča.
Stopiva v grapo in prijatelj utira gaz prvopristopnika po včerajšnjem sneženju. Prehitita me naslednja smučarja, ko nekoliko utrujen upočasnim in za njima se povzpnem na Zlate vode, kjer me pričaka prijatelj. Skupaj nadaljujeva pot po mehkem snegu na stari podlagi in se povzpneva na ravnico pod vršnjim pobočjem Plesišča. Veter poje svojo melodijo in nad Viševnikom vrtinči oblake, tako da je odločitev o nadaljnem poteku ture jasna. Viševnik bo počakal, midva pa greva na vrh Plesišča, kjer veter še vrtinči sneg na grebenu. Pripraviva vse potrebno za smučanje. Na pobočju Viševnika vidiva smučarja, ki sta naju prehitela in se vzpenjata proti vrhu gore. Snega ni obilo, a dovolj za smučanje, medtem ko sosednji vrhovi kažejo bolj skalnate podobe. Zima ni ravno prijazna do smučarskih obiskovalcev gora.
Na vetru ne ostaneva dolgo, le še nekaj grižljajev in požirkov narediva in odsmučava z vrha po jugovzhodnem pobočju. Sneg je lepo smučljiv in uživava na beli ponjavi. Zapustiva greben in smučava pod njim iščoč kar se da idealno smer med macesni, smrekami in kuclji, odrivava mehak sneg do trde podlage in se spuščava po pobočju do odprtega pobočja nad planino Konjšćico. Pred seboj imava nedotaknjen sneg, za nama pa ostajajo sledovi najinega smučanja. Lepo je. Toda previdnost ni odveč, saj pod zadnjim snegom ni povsod podlage in sem ter tja iz snega že gleda kakšen kamen in skala in novi sledi na drsni površini smuči se ni mogoče izogniti. Nižje je bolje in že sva na planini, kjer narediva premor pri enem od stanov. Sledi okrepčilo iz nahrbtnikov, ponovno lepljenje kož na smuči in že hodiva preko planine.
Srečava pešaka, ki mu sledita turna smučarja in nato sva le še midva in opojna belina, nad katero sije sonce in oblaki, ki jih veter neusmiljeno podi po nebu. Pričneva vzpon preko čistine do gozda, kjer hodiva v hladni senci po mehkem snežnem puhcu, se navdušeno vzpenjava med drevesi in končno stopiva iz gozda na ravnico Močile med Macesnovo glavo in slabo zasneženo koto, ki se vzpenja po slemenu do markantnega vrha Ablance nad Studorskim prevalom. Tokrat nama je narava dovolila nekaj pogleda na gore na zahodu kot na Mali Draški vrh in Viševnik za drevesi na robu ravnice. Piha in zato poiščeva zavetrje med drevesi, kjer se odpočijeva in pripraviva na smučanje. Smučanje je eno samo tiho vriskanje med vijuganjem po puhcu med drevesi. Kratki in dolgi zavoji z nekaj smuka in pred nama se odpre široko zasneženo pobočje nad planino. 
Ustaviva in se nadihava gorskega zraka, nato pa v smuk in že sva na planini, kjer se tokrat ustaviva pri drugem stanu. Sledi običajen postopek za hojo na smučeh. Pri tem ne pozabiva nadomestiti nekaj porabljenih kalorij, se dobro odžejati in po nekaj minutah miru stopiva na smuči in pričneva vzpon s planine nazaj na vrh Plesišča. Pobočje nad planino kaže, da nisva edina pustila sledi na snegu. Počasi se vzpenjava, nekajkrat predahneva in nato stopiva na vršnji greben, kjer je vrh plesišče vetra, ki vrtinči sneg in ga v svojem taktu prestavlja preko grebena. Na Viševnik se vzpenja nekaj pešakov, z vrha odlično vijuga smučar, ko midva še zadnjič danes odlepiva kože s smuči in jih pospraviva v nahrbtnika. Zategneva zaponke na čevljih in stopiva na smuči ter se posloviva od vrha lepega razglednika ter pričneva poezijo smučanja po odličnem snegu, kjer levemu zavoju sledi desni in v izmenjajočem se ritmu med vratci dreves prismučava na Zlate vode. Predahneva in nato se spustiva v grapo, jo ob srečanju pešakov presmučava in sva na ratraktiranem smučišču, po katerem se hitro spustiva do njegovega vznožja in gozdne ceste, ki vodi na Rudno polje.
Ure hoje in smučanja so za nama, ko stopiva s smuči in narediva nekaj korakov do prijateljevega avtomobila, kjer gre smučarska oprema v prtljažnjik, midva pa na sedeže. Smučarska tura je končana, pričenja pa se dolga vožnja v domači zavičaj. Monotona vožnja me uspava in v dremežu se mi vrti film o smučanju po sneženju z dveh vrhov.