Večer, Narava, gore: Poljane narcis na pragu poletja ozaljšajo poljane pod Golico
Preproge žafrana na Mrzlem vrhu
Poljane narcis, ki na pragu poletja ozaljšajo poljane pod Golico ali na Javorniškem rovtu, se lahko povsem upravičeno primerjajo s pravcatimi preprogrami s pomladanskega žafrana, ki obarvajo travnata slemena v svetlo vijolične odtenke na belem ozadju pobeljenih tolminskih gora.
Iz Žirov, kamor se bomo morali pripeljati, naš cilj, se pravi Mrzli vrh (987 m), vliva kar malo spoštovanja, saj je vse skupaj videti kar precej strmo. Toda na to travnato sleme se nam ni treba zapoditi po najstrmejši poti, in če si omislimo dva avtomobila, bo izlet na to goro, ki se ne ponaša samo z žafrani, ampak tudi z izjemnimi razgledi, prav prijeten spomladanski izlet. Zato prvi avto pustimo v vasi Ledinica pred samimi Žirmi in na drugi strani Sore, ki se v tem kraju preimenuje iz Sovre. Z drugim avtom se peljemo skozi Žiri naprej proti Idriji, vse do Ledinskega razpotja, kraja, kjer se cesta v ovinkih spusti v dolino Idrijce. Ledinsko razpotje je hkrati tudi razvodje, saj na eno stran vode tečejo navzdol v Idrijco ter Sočo in naprej v Jadransko morje, na drugo stran pa v Soro, Savo. Na Ledinskem razpotju se zapeljemo desno proti vasici Pečnik in ob ozki asfaltirani cestici poiščemo prostor za parkiranje, ozirajoč se na to, da ne bomo delali škode na travi in po nepotrebnem jezili kmetov. Ko oprtamo nahrbtnike, je pred nami hoja po ozki asfaltni cesti skorajda do cilja, a je krajina planotasta, razgibana in pot se vije malodane okoli vseh kotanj in travnikov, ves čas pa nas spremljajo lepi pogledi na idrijske hribe onkraj Idrijce, proti severu pa manj, saj jih zakrivajo bregovi, preko katerih se dviga cesta vse višje in višje proti Mrzlemu vrhu. Skozi manjšo vasico Pečnik nadaljujemo do Ledin, cesta pa se tu malo nad cerkvijo prvič požene nekoliko bolj strmo v breg, da se zgoraj ovije skozi gozdnato dolinico med Trepalovo Sivko (969 m) na desni in Sivko (1008 m) malo naprej na levi strani.
Tod se travniki že barvajo in povsem avtomatsko segamo po fotoaparatu. Mrzli vrh, ki ga zdaj pogledujemo onkraj bregov na desni, je povsem vijoličast. Tu pridemo do križišča, levo vodi pot na dobrih deset minut oddaljeno Sivko, naravnost in naprej vodi cesta v Sovodenj, desno pa na to travnato sleme Mrzlega vrha, ki se ne ponaša s kakšnim izrazitim vrhom, ker je krajina lepo zaobljena in kajpada na gosto obrasla s spomladanskim žafranom. Če bomo nekoliko pozorni, bomo malo naprej od nekakšne koče z atenskim stolpcem in kupom ropotije, ki poskuša pokvariti to lepoto, opazili tudi tablo z napisom Mrzli vrh. S tega travnatega žafranastega slemena se svet proti severu le še valovito spušča, zato bolj na levi opazimo Bevkov vrh, za njim in bolj desno mizasto Kojco, še bolj zadaj pa tolminske gore vse do Krna in Kanina, a tudi proti vzhodu sega pogled vse do Kamniških planin. Pokrajina je lepo zaobljena, tiha, mirna, brez ostrine, če odmislimo pobeljene špičke v ozadju, mi pa posedamo sredi tople vijolične preproge. Zdaj je čas, da se lotimo vsebine nahrbtnikov, potem pa, ko smo pofotografirali, se vrnemo po slemenu do ceste, potem pa desno ter sprva po strmi ovinkasti, kasneje pa le še kot vrag strmi poti naravnost navzdol do vasi Ledinica, kjer smo pustili prvi avto. Šoferja skočita gor po drugo vozilo, ostali pa se lahko sprehodijo do vaške cerkvice sv. Ane nad levim bregom Sore in poiščejo stezo, ki po gozdnatem grebenčku izza cerkve vodi navzgor na Mrzli vrh. Iz Ledinskega razpotja preko Ledin na Mrzli vrh ter naprej v Ledinico bomo potrebovali kakšnih pet ur.
JOŽE PRAPROTNIK