02.03.2005, Večer: Poti vodijo iz Hrastovelj, iz Zanigrada, iz Zazida, tudi iz Črnega Kala
Manj znane planinske poti in vrhovi
Slikoviti Kraški rob
Poti vodijo iz Hrastovelj, iz Zanigrada, iz Zazida, tudi iz Črnega Kala
Stopnica, ki načrtovalcem drugega železniškega tira proti Kopru pomeni bolj kot graditeljski hud finančni zalogaj in s katero se prav zdaj ubadajo graditelji avtoceste z zidanjem veličastnega viadukta, povsem običajnim potnikom v avtomobilski koloni pa povzroča zgolj zamudo na poti k morju ali nazaj, ljubitelju narave in pohodništva prinese toliko vtiskov, da se na ta rob prej ali slej vrne.
Kraškega roba se planinci lotevajo po različnih poteh: iz Hrastovelj, iz Zanigrada, iz Zazida, tudi iz Črnega Kala. Vse so lepo označene na karti Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras (1:50.000), v naravi pa lepo markirane, da nam ne preostane drugega, kot da vzamemo pot pod noge. Jaz vam ponujam svojo varianto, krožno pot, sprva po robu, vračanje pa skozi slikovito kraško vasico Črnotiče. Pa pojdimo. Zapeljemo se do odcepa proti gradu Socerb in skozi podvoz proti vasici Črnotiče do prve ceste na desni. Tu kmalu parkiramo, si oprtamo nahrbtnike in nadaljujemo po cesti navzdol. Preden se cesta v klancu spusti v Črni Kal, opazimo markacije, ki nas popeljejo na Kraški rob. Vzpona ni niti toliko, da bi se dodobra ogreli. Zgoraj je potka, ki se levo in desno vije po robu z imenitnim razgledom. Na prvem delu poti nas moti ropot z gradbišča avtoceste, potem pa se sprijaznjeni ukvarjamo s potjo, mimo brinja, preko razpok, skalnatih vsekov in potem se pred nami prikažejo ostanki trdnjave iz 11. stoletja. Obvezen posnetek, potem pa gremo naprej. Kmalu zatem pot zavije desno prav na rob kraške pečine in v prvem plezalnem spustu navzdol: varovano z jeklenico in klini. Ker je rob shojen, si mislimo, čemu navzdol, gremo raje naprej po robu. Po dobrih desetih minutah hoje opazimo pred sabo globok, neprehoden usek in spodaj železniško progo. Vrnemo se in se lepo držimo markirane poti, se po tisti pečini spustimo v globel in spodaj levo lepo do proge, pa preko nje in spet v breg na rob. Zdaj se lepo držimo poti in se razgledujemo. Pod pečino proga, ki se polagoma vije ves čas tik pod skalovjem, v ozadju krpica morja, spodaj dolina s Hrastovljami, nad njo hrib Lačna in sleme, ki se vleče prav do hrvaške meje. Prečkamo makadamsko cesto, ki vodi iz Črnotič v Podpeč, kmalu zatem pa jo res udarimo malo po svoje. Markirana pot zdaj zavije ostro levo k cerkvici Marije Snežne, mi pa se spet po lepo opremljeni plezariji spustimo desno. Potka vodi k jami Ladrici v robu ter od tod do kolovoza v dolinici med dvema stopnjama kraškega roba. Po tem kolovozu kmalu pridemo do markirane poti, ki dela ovinek mimo Marije Snežne skozi zaselek Praproče. Kmalu pridemo do visoke pečine Zjat z obrambnim stolpom, ki so ga zgradili Benečani. Tokrat gremo do sem, se razgledujemo in si privežemo dušo, potem pa obrnemo konje. Vračamo se kar po isti poti vse do odcepa k jami Ladrici, potem pa navzdol na cesto in po njej preko Kraškega roba ter pod železniško progo v vas Črnotiče. Tudi nad njo opazimo pečine nekakšnega roba. Ogledamo si vas, ki se stiska pod tem skalovjem, potem pa gremo naprej po cesti levo, pri prvem odcepu še enkrat in kmalu smo pri avtu.
Jože Praprotnik