Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Sončna očala

AR 5/1980 - Bine Mlač: Oči smo si že odpočili od lepot Alp, Andov, Pamirja, Fanskih gora in Himalaje.

Zima je že skoraj mimo, takoj za njo pa sledi poletni del sezone 1980, ki bo za oči še bolj utrudljiva ...

Človek že štiritisoč let izdeluje steklo. Ve, kako se »ono« vleče, piha, tanjša in modelira, dokler je še vrelo, kako se jedka, reže, kako se ga okuje v kovino ali reže kot drag kamen, ko je že hladno.

Današnjemu človeku pravijo tudi plastični človek (homo plastex), njemu srečnežu, je pa prav plastika včasih dobro ali slabo nadomestilo za steklo. Eno in drugo potrebujemo pri izdelavi očal, o katerih bo tekla beseda.

Zelo pogosto se dogaja, da alpinisti zanemarjajo enega od zelo važnih delov svoje visokogorske, ledeniške ali pa, recimo, zimske opreme - snežna ali ledeniška očala. Vsem je znano, da si moramo zaščititi oči v snežni belini, visoko v oblakih in meglah, pri močnem grebenskem vetru ali pa v ledeno mrzlih nočeh, ko udobno ali neudobno bivakiramo. Dobra očala, ki jih lahko imenujemo kakorkoli, ne ščitijo samo pred ultravijoličnimi in infrardečimi žarki, temveč pomagajo alpinistu, da vidi svet pred seboj brez optičnih iznakaženosti.

Še nekaj učenih besed v okviru znanja optike petošolčka. Kako in kaj je z ultravijoličnimi in infrardečimi žarki? Sončno sevanje je hud napadalec na naše oči. Povzroči lahko poškodbe, katerim oftalmologi (okulisti ali zdravniki za očesne bolezni) pravijo »svetlobni udar«. To je ena od oblik vnetja oči, ki je najbolj pogosto izražena z razdraženostjo očesnega zrkla, močnejšo bolečo toploto okoli očesa. Toplotne žarke vpija samo površina roženice. Premočni žarki povzroče vnetje roženice (keratitis). Glede infrardečega dela sončnega spektra povejmo naslednje: tu predstavlja nevarnost dolgovalovni del infrardečih žarkov; s tem se srečujejo samo alpinisti, ki delajo z laserji, teh pa ni veliko!

Vrnimo s k očalom: tudi pri sekanju stopinj v ledu, ko vse frči okrog nas, ali ko nam vodeči pošilja ledene izstrelke, z očali včasih preprečimo ali vsaj omilimo poškodbo očesa.

Ni vse dobro, kar nam prodajo, niti vse, kar nevedneži kupimo. Kako torej preveriti kakovost očal?

1. V prvi vrsti, če je le mogoče, morajo biti iz nelomljive snovi.
2. Ko očala podržimo proti svetlobi, v njih ne smemo videti nobenih mavričnih marog.
3. Natakni očala in se zazri v nepremični predmet. Zdaj začni sam premikati glavo sem ter tja - če so očala dobra, potem predmet pred teboj ne sme migljati!

Očala morajo sedeti na stranskih ploskvah nosu, ne da bi nas žulila po nosnem korenu. V Alpah, Himalaji ali pri hoji v zimskih gorah ponavadi dodamo še majhen nosni podaljšek kot pri helenskih čeladah, za zaščito proti sončni opeklini nosu. Možna je tudi kakšna druga izvedba (stvar domišljije). Izogibajmo se penastim snovem, ki so včasih na okvirih, ker rade vzdražijo občutljivo kožo. Za take gornike je priporočljivo, da so očala podložena s filcem ali usnjem.

Poleg tega, da danes lahko preprečimo rosenje stekel z raznimi razpršilci in mazili, lahko že dobimo očala, ki imajo dvojna stekla, vmesna toplotna plast pa varuje pred orositvijo. Vendar tudi najbolj izpopolnjena očala niso neobčutljiva na praske, zato stekla čistimo z lahkim pritiskanjem tkanine ali z jelenjo kožo.

Posebna gorniška očala za kratkovidne ali daljnovidne nam pač lahko naredi optik (izdelovalec očal in drugih optičnih priprav), tako da vloži v okvir posebna korekturna stekla. Zdravniki trdijo, da pogosta nošnja višinskih, ledeniških ali snežnih očal nikakor ne vodi do organskih poškodb.

Počasi bodo morale tudi tovarne uvideti, da imajo tako kot pri smučarjih tudi pri alpinistih očala iz umetne snovi prednost pri številnih osnovnih zadevah. Optična kakovost umetnih stekel je enaka, nevarnosti lomljenja pa so mnogo manjše. Če nimajo dobrih ščitnikov ob straneh, tako kot jih imajo varilska ali brusilna očala, ali če nimajo aluminijastih okvirov (izdelujejo jih v Avstriji in Nemčiji), potem naj bodo površine navadnih okvirov tako velike, da preprečujejo prodiranje žarkov s strani.

Do 3000 metrov nadmorske višine zadošča 60 do 70 odstotna absorbcija svetlobe, nad 3000 metri pa je treba nositi očala s svetlobno absorbcijo 90 odstotkov.

Žalostne izkušnje so pokazale, da je najbolje, da ima naveza v visokogorju s seboj vselej troje očal - ene pač za rezervo!

Barva stekel
Okulisti pravijo, da izbira barve stekel ni nič manj pomembna stvar, kot je izbira prave korekcije pri optičnih napakah vida. Predvsem ne smemo pasti pod razne »estetske« vplive (deklet, uniseks mode, tašč itd.), ki bi nas vodili pri nakupu očal.
Poglejmo:
- rumena stekla s kadmijem niso dovolj učinkovita;
- temna ali celo črna stekla niso nič boljša. Sicer zaustavljajo škodljive žarke, obenem pa zelo utrujajo oko;
- naši prijatelji optiki in okulisti se strinjajo, da so za višinsko sonce najboljša očala (stekla) svetlosive, temnosive in zelene barve. Siva stekla priporočajo kratkovidnim, zelena pa daljnovidnim (za bistrovidne poljubno!).

O tem, da optiki lahko mastno zaračunajo in da je med njimi tudi kakšen lump, ni potrebno preveč besed. Sicer že po naravi hladnokrvnemu alpinistu je potreben samo še korak, da se mu »zamegli« pred očmi. Očala najrazličnejših barv »filtrirajo« škodljive žarke ne oziraje na to ali so kupljene na »Ponte Rossu« ali pri Diorju. Če obdelava (npr. poliranje) ni kvalitetna, potem oko samo popravlja napake, toda za ceno stalnega napora, ki pa zelo hitro pripelje do utrujenosti in okvar oči.

Obstaja še en učinkovit način, s katerim odkrijemo, ali ima steklo pravilno obdelavo: steklo hitro vrtimo 20 centimetrov pred očesom - če predmet, ki ga opazujemo, medtem ko vrtimo steklo, ni deformiran, je to znak, da je pravilno brušeno.

Dodatek
Čeprav zdravniki pravijo, da prepogosta nošnja višinskih očal ne škoduje, moram dodati pripombo (zaradi neenotne strokovne literature): številni mladi ljudje okrog nas in tudi mi sami nosimo včasih temna očala ves dan, npr. med vožnjo (če smo vozni), nekateri pa jih celo ponoči ne snamejo. Ne slutimo, da je ta nedolžna razvada zelo škodljiva. Nenehno smo v umetnem mraku, zato mrežnica počasi izgublja svojo moč zapažanja.

Bine Mlač
 


Za G-L priredil: Genadij Štupar 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.