Večer, 15.05.2004, Reportaže, zanimivosti Glorija Marinovič: Najpomembnejša je močna volja. Te pa se ne da kupiti z denarjem in ne moreš je dobiti od drugih - izvira samo iz tvojega srca
Klobuk dol pred ženskami - do zdaj jih je 75 stalo na strehi sveta
Spomin na Mount Everesta v maju
Junko Tabei: "Najpomembnejša je močna volja. Te pa se ne da kupiti z denarjem in ne moreš je dobiti od drugih - izvira samo iz tvojega srca"
"Nisem navdušeno kričala: Uspelo mi je! Uspelo mi je!, bila sem preprosto srečna, da mi ni treba plezati še višje. Pravzaprav so bile vse moje misli namenjene temu, kako bom sestopila." Tako je o 16. maju 1975 za medije povedala Junko Tabei, prva ženska, ki je stopila na Mount Everest, vrh sveta. Letos bo dopolnila 65 let, a "krhka" in "slabotna", kot so jo opisovali vse od otroštva naprej, še vedno preživi tri ali štiri mesece na plezalnih turah. Leta 1992 je kot prva ženska osvojila tudi vse najvišje vrhove sedmih kontinentov.
O njej smo hoteli povprašati Marijo Štremfelj, edino Slovenko, ki je prišla na Everest - z možem Andrejem sta bila prvi zakonski par na vrhu in prav v teh dneh osvajata Daulagiri v Nepalu. Sta prejšnji četrtek, 13. maja, nazdravila? Minilo je namreč natančno četrt stoletja, odkar je Andrej Štremfelj z Nejcem Zaplotnikom zaključil prvo uspešno jugoslovansko navezo na streho sveta.
Se pa pogumne Japonke spominja Viki Grošelj: "Srečala sva se lani v Nepalu na zlatem jubileju Mount Everesta, ob 50-letnici prvega vzpona - 29. maja 1953 sta stopila nanj Novozelandec Edmund Hillary in šerpa Tenzing Norgay. Kot prva ženska na Everestu je bila na prireditvi ena od treh "velikih" povabljencev: ob Hillaryju in Messnerju. Trenutno je ambasadorka himalaizma v svetu, že od nekdaj pa zelo simpatična oseba."
Njena ljubezen do gora se je začela na šolskem izletu v gore, ko jih je štela komaj deset. Z vsem srcem pa se je plezanju predala po diplomi iz angleške literature in ko so japonski mediji razpisali, da iščejo kandidatke za žensko odpravo na Everest, se je takoj prijavila ter bila izbrana za voditeljico ekipe. Priprave so trajale tri leta in zaustaviti je ni moglo niti rojstvo hčerke. V Katmanduju je odprava najela šerpe in vzpon se je začel. Ni šlo brez težav, plaz je odnesel tabor, spopadale so se z vetrom in mrazom. "Po kolenih in rokah sem priplezala na vrh," se je spominjala kasneje. "Tehnika in telesna pripravljenost ti ne podarita vrha - najpomembnejša je močna volja. Te pa se ne da kupiti z denarjem in ne moreš je dobiti od drugih - izvira samo iz tvojega srca."
»Himalaizem je trda zadeva, ker zahteva toliko fizične vzdržljivosti," pravi Viki Grošelj. "Moška zadeva in klobuk dol pred ženskami, ki so to zmogle. Junko Tabei je prva ženska, ki je stopila na Everest, a takrat komaj 35. človek, ki mu je sploh uspelo priti na vrh."
Ko se je odprava vračala v dolino, so jo prestregle nepalske ženske in ji v znak dobrodošlice ter spoštovanja podarile jabolka, redko in dragoceno sadje v tem delu sveta. V mrzlih zimah so bili ljudje prisiljeni posekati drevesa in jih uporabiti za kurivo. Po dveh mesecih, odkar so sadje sploh videle, je bil to dogodek, ki ga niso mogle pozabiti. "Ko sem kasneje razmišljala, kako bi pomagala ljudem, ki tam živijo, sem v ustih spet začutila okus tistih jabolk..." se je spominjala Junko.
Organizirala je široko akcijo zasaditve jablan po vsem področju in vsako leto ponovno odide v Nepal, da lastnoročno zasadi še nekaj dreves. Takšna je pač razlika med dobrimi in ravnodušnimi - oboji imajo dobre ideje, kako spremeniti svet na bolje, a samo dobri jih tudi uresničijo.
Najstarejši, najmlajši, slep...
V maju se najvišje gore sveta spominja veliko ljudi: že omenjeni prvopristopnik Hillary, ki jo je osvojil 29. maja 1953; 8. maja 1978 sta jo Reinhold Messner in Peter Habeler prvič osvojila brez kisika; Italijan Hans Kammelander je 24. maja 1924 postavil rekord v najhitrejšem pristopu po severni strani (16 ur, 45 minut); 15. maja 2001 je na vrh Everesta stopil najmlajši od osvajalcev, štirinajstletni nepalski šerpa Temba Tsheri; Američan Sherman Bull mu je sledil deset dni kasneje in postal najstarejši človek, ki je dosegel streho sveta; tudi njegov soplezalec Erik Weihenmeyer se je vpisal v everestovsko zgodovino - prvi slep človek na vrhu; 11. maja 1990 je Avstralec Tim Macartney - Snape pripešačil na vrh - začel je pri točki 0 nadmorske višine; Poljakinja Anna Czerwinska je 22. maja 2000 stopila na vrh Everesta pri 51. letih in postala najstarejša ženska, ki ji je uspel ta podvig; 10. maja 1993 pa je bila na Everestu največja gneča - na vrh se je povzpelo kar 40 ljudi.
Mount Everest pa ima tudi drugačne rekorde: leto 1993 je bilo najuspešnejše; od 129 ljudi, ki so osvajali vrh, jih je umrlo "samo" osem, vsak šestnajsti. Najbolj kruto je bilo leta 1996, ko jih je od 98 alpinistov kar 15 izgubilo življenje, vsak šesti.
No, rekordi so lahko tudi smešni: leta 1975 se je na Mount Everest odpravila tudi kitajska odprava - v njej je bilo nič manj kot 410 ljudi.
Glorija Marinovič