Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 967 0

Sporočilo z vrha Triglava

Ogenj v Alpah in Mountain Wilderness Slovenije

OGENJ V ALPAH 2004

SPOROČILO Z VRHA TRIGLAVA

v soju bakel
14. avgusta 2004


Kurjenje kresov je v Alpah že od prazgodovine imelo dvojen pomen: opozarjanje na grozečo nevarnost in magično preganjanje sil teme in zla. Ogenj je simbol čistosti in svetlobe, opozorilni kresovi pa so prebivalce gorskih dolin že od davnine svarili pred napadalci.
Simboličen pomen kresov v Alpah se ohranja v sodobnosti z naravovarstveno akcijo »Ogenj v Alpah«, s katero naravovarstvene organizacije vsako leto opozarjajo na nevarnosti, ki grozijo alpski naravni in kulturni dediščini. Ta večer gorijo ognji v Alpah od Dunaja do Nice, da bi opozorili, kako pomembne so naravne in kulturne vrednote Alp in kako pomembna so za njihovo ohranjanje zavarovana območja – predvsem seveda narodni parki. Kljub že sprejeti zakonodaji in mednarodnih dogovorih grozijo zavarovanim območjem v Alpah številne nevarnosti: komercializacija, gradnja smučarskih naprav, žičnic, cest, hotelov... Avtohtono prebivalstvo zapušča vasi in se odseljuje v mesta, stara stavbarska dediščina izginja in alpska naselja se spreminjajo v brezdušne turistične centre, kjer za domačine sploh ni več prostora. Izginjajo še zadnji predeli gorske divjine, pa tudi tradicionalna kulturna krajina, ki je dediščina tisočletnega umnega gospodarjenja alpskih prebivalcev.

Tudi v Sloveniji imamo obilo razlogov, da z akcijo »Ogenj v Alpah« opozorimo na pereče nevarnosti, ki grozijo našim goram. Z vrha Triglava torej ob Ognju v Alpah izjavljamo:

  • Nujno potrebujemo nov, celovit zakon o Triglavskem narodnem parku - našem edinem narodnem parku, ki bo zagotovil trajno ohranjanje naravne, kulturne in duhovne dediščine Julijskih Alp in prebivalcem omogočil kvalitetno življenje in prihodnost. Triglavski narodni park, ki pomeni pomembno dediščino vseh Slovencev, mora ostati narodni park – zavarovano območje s pretežnim deležem kategorije II po razvrstitvi IUCN in izpolnjevati kriterije za uvrstitev v mrežo PAN PARKS. Prizadevati si je treba, da bodo območja pašnih planin kot spomenik umnega trajnostnega gospodarjenja v tesni povezanosti z naravo vpisana na seznam UNESCO kot Svetovna dediščina človeštva. Celotno območje narodnega parka mora biti namenjeno predvsem ohranjanju naravne, kulturne in duhovne dediščine, doživljanju te dediščine in izobraževanju. Poskrbeti pa je treba, da bodo prebivalci parka živeli kakovostno življenje in da bodo kot skrbniki bogate, mednarodno pomembne dediščine Julijskih Alp v gorah in dolinah pod Triglavom videli svojo prihodnost.
  • Čimprej je treba uresničiti načrtovani krajinski park Kamniško-Savinske Alpe in tako zavarovati njihovo najpomembnejšo dediščino.
  • V javnosti je treba krepiti zavest o pomenu gorskega prostora kot območja ohranjanja narave, pitne vode, biotske pestrosti, doživljanja narave in duhovnih vrednot. V skladu z načeli Mountain Wilderness in Tirolsko deklaracijo o gorskih športih se zavzemamo za tako obiskovanje gora, ki popolnoma temelji na človekovih lastnih močeh, odgovornosti do sebe, drugih ljudi in naravne, kulturne in duhovne dediščine gorskih okolij. Zavzemamo se za gore, kjer bo mogoče doživeti divjino, samoto, mir, naravno zvočno okolje; zavzemamo se za tradicionalne vrednote gorništva, kot je solidarnost, spoštovanje vrednot drugih in spoštovanje narave.
  • Zavzemamo se za ohranjanje narave in kulturne krajine tudi v gorskih dolinah, ki jih vse preveč ogrožajo različni ozki ekonomski interesi, prometna gneča, hrup, izkoriščanje vodnih in drugih naravnih virov.
  • Zavzemamo se za tako prometno ureditev v Sloveniji, ki bo dajala prednost javnemu prevozu, omogočala varen in urejen dostop do doma in dela vsem in za take oblike prometa, ki bodo ekološko sprejemljive in ne bodo ogrožale najpomembnejše naravne dediščine.
  • Opozarjamo tudi na pomen gorskih območij izven Alpskega prostora v Sloveniji, ki jim grozi razvrednotenje: načrtovani posegi na Pohorju, kraških hribih ter Snežniku pomenijo grožnjo naravni in kulturni dediščini teh predelov, ki ni dragocena le za Slovence, ampak je pomembna tudi v mednarodnem merilu. Uničenje te dediščine bi bilo nedopustno!
  • Podpiramo prizadevanja domačinov in nevladnih organizacij za ohranjanje neokrnjene narave Smrekovca, pa tudi prizadevanja za ustanavljanje Kočevskega naravnega parka.
Doživljanje narave je vrednota, ki je ne more nadomestiti nobena druga. Naravna, kulturna in duhovna dediščina gora z dolinami in predgorji vred je nenadomestljiva. Ohranjanju te dediščine je potrebno posvetiti vso skrb in pozornost, da jo bomo lahko zapustili tudi našim zanamcem. Zato od vseh, ki imajo moč, da krojijo prihodnost in usodo Slovenije, pričakujemo, da pokažejo spoštljiv odnos do narave, kulture in duhovnih vrednot Alp in ostalih gorskih predelov v Sloveniji ter poskrbijo za njihovo trajno ohranjanje.

Z vrha Triglava …

(1532);
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
EKO novosti v2

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Mednarodni akciji Ogenj v Alpah
Naslednja objava The Climbing Life

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.