Delo, Mnenja - Silvo Kristan: Nezadržni priliv tujih izrazov - Z materinščino, torej slovenščino, obstanemo, brez nje pademo
Doslej še nisem zasledil kakšnih posebnih učinkov dneva maternih jezikov, ki ga letos »praznujemo« že trinajstič. Priliv tujih izrazov je nezadržen. Eno bolj »plodovitih« je zagotovo področje športa, čeprav imamo domala za vse prišleke domače ustreznice ali pa bi jih lahko našli že po kratkem razmisleku. Vsi spodaj zapisani »slovenceljski« izrazi so iz dveh slovenskih osrednjih javnih občil in njunih prilog, izbor pa je narejen iz najmanj štirikrat večje zbirke.
Na Ptuju so odprli »First Wake Park« za »cable wakeboarding». Park bo imel tudi »ski-lift«. Do zdaj so Celjani hodili »vejkat« (iz angl. wake) v Avstrijo, zdaj bodo lahko »vejkali« doma. Sam Bog ve, zakaj to ni vodno deskališče za deskanje na vodi, »ski-lifte« (slov. smučarske vlečnice) imamo pa tako in tako samo na snegu.
Na Koroškem so ustanovili športno društvo »Espede Carinthia«, ki organizira »duatlon Woodman«. Mogoče gozdarji, logarji in drvarji res ne poznajo domačega izraza za »woodman«, zato se raje zgledujejo po tujem »ironmanu«, ki pa ga dostojni pisci zapišejo kot troboj jeklenih. »Svetovljane« se igrajo tudi v Izoli, kjer prirejajo »Slovenian Boat Show« ali »nautični boat show« (odvisno od medija in pisca), kar jezikovno ozaveščeni novinar zapiše kot nautični sejem. Krško seveda ne zaostaja, zato je svoje dirkališče krstilo za »Raceland«.
Eno vidnejših mest pri zatajevanju slovenskih izrazov zavzema slovenski turistični center Rogla. Turiste vabijo v svoj »Fun park«, v katerem se je mogoče zabavati na »half pipe«, »slopstyle elementih«, »kickerjih«, »big air« in tako naprej.
»Svetovljani« hočejo biti tudi Bohinjci, zato na Kobli z veliko tablo z napisom SKI&SNOWBOARD zatajijo svoj materni jezik. Čeprav Krvavec še ni angleška kolonija in hkrati vemo, da tam smuča 99 odstotkov Slovencev, imajo smerokaze z napisi »snowzorbing« in »airbording«. Predstavnica Hale Tivoli oglaša »team building«, priznana in cenjena časopisna priloga pa širi tuje izraze po tekočem traku. Dva od teh sta »Freeride Battle« (na Kaninu) in njegov rodni pojem »Freeride World Tour«. Zagovornik širjenja navedenih tujih izrazov meni, da je to uradno tuje ime prireditve. Sveta preproščina! Le zakaj potem prevajamo tuja izraza »olimpic games« in »world championship«? Na srečo ni vse črno. Kolesarsko društvo iz Cerknega se imenuje Pedal. In nikomur ni padla krona z glave. In vsi, ki preberejo »pedal«, vedo, za kaj gre.
Zasebna pobuda
Tudi zasebniki ne zaostajajo. Za »business« je pač treba biti na ustrezni ravni, pa čeprav se s tem razprodaja materni jezik. Zasebnica ponuja novo športno zvrst »gliding«, ugledna časopisna priloga pa izraz papagajsko širi naprej. Anglež pomisli na jadranje in jadralstvo (angl. gliding, jadralno letenje), v resnici pa so to gimnastične vaje s podrsavanjem na okroglih tekstilnih podlagah. Toda »business« je »business«, zato je za vabo še pripisano: »gliding je najpopularnejši način vadbe na svetu zadnjih let«.
Kot ponavadi ima laž tudi tokrat kratke noge. Še eno »novo športno zvrst« ponuja sicer cenjena časopisna priloga: »slacklining« in hkrati nesramežljivo širi pripadajočo besedno družino (slacklinerji, slacklinerke …); v resnici gre za hojo po traku ali vrvi in za vrvohodce.
Nekdo s pomočjo novinarja v javnem občilu ponuja s 40-odstotnim popustom programe »smile&fit«, »ab board«, »body bench«, »magnetic young«, »waist trimmer« in še nekatere. Ljubitelj anglo-ameriškega jezikovnega imperializma, ki je hotel biti »in«, si je po zgledu fitnesa (ki smo ga prevzeli) in wellnessa (ki ga nismo prevzeli) izmislil izraz »playness«, ki pomeni »igriv način ohranjanja čilosti in zdravja« oziroma športno razvedrilo, ki ni storilnostno usmerjeno.
Iz »imenitnega« in na uho tržno vabljivega izraza sta že nastala dva nova »spačka« v slovenskem športnem slovstvu: »playness kultura« in »playness center«, čeprav slovenska strokovna športna besedila pišejo o športnem razvedrilu oziroma o športni rekreaciji. Obstaja celo visokošolski študij tega področja. Upati je, da ne bo fakulteta, ki je na svojem strokovnem posvetu razglasila angleščino za uradni jezik, zdaj v skladu s slovenceljskim odnosom do maternega jezika odprla še študij »playnessa«. Doktorati se tako in tako že pišejo v angleščini. Imamo namreč doktorat o slovenskih (!) športnih novinarjih – v angleščini! Kaže, da se je celo »intelektualcem« zvrtelo ... če sploh lahko rečemo intelektualec nekomu, ki za domačo rabo postavlja tuji jezik pred domačega.
Novinarske cvetke
Če že ljubitelji športa, graditelji objektov in organizatorji dogodkov nimajo občutka in znanja za domače izrazje, bi vsaj od novinarjev, lektorjev in urednikov pričakovali več skrbi za domačo besedo. Zakaj priznani športni poročevalec na zaslonu širi izraz »play off«, če temu po domače pravimo končnica? In zakaj v oddaji Migaj z nami voditelj »izobražuje« mladi rod z izrazoma »borderji« in »snovbording«, čeprav že več kot dve desetletji govorimo in pišemo o deskanju na snegu in deskarjih (na snegu)?
Zakaj Dnevnik organizira in oglaša »Open turnir« v golfu in »Pro Am« ligo za pokal »summit leasing«? Sploh je izraz »summit« skoraj že statusni simbol anglofilskih snobov. Neizčrpen vir tujih, slengovskih in žargonskih izrazov (half pipe, big air, big air bag, race deske, goggli, freestylerski videz in drugi) pa je, verjemite ali ne, diplomirana športna pedagoginja, ki si služi kruh s pisanjem. Za vse naštete »spačke« v oklepaju imamo namreč uveljavljene domače izraze.
Ista novinarka še zapiše: »Dobrodošli v svet backcountryja oz. smučarskega pohodništva.« Le zakaj je ob neoporečnem in uveljavljenem domačem izrazu treba še posiljevati slovenščino s tujim izrazom, ki pa, mimogrede, sploh ni to, kar je novinarka zapisala v slovenščini?
Poleg športa tudi druga področja niso nič bolj jezikovno skrbna. Festival Maribor nastopa s sloganom »Festival of seriously FANTASTIK music«. Plesna šola Kazina organizira plesni dogodek z imenom »Flash mob«. Ena od prilog priznanega javnega občila ima naslova strani »Beach Night Challenge« in »teen intervju«. Na etnološki (!) prireditvi na Gorenjskem, ki je namenjena spoznavanju krajevne kulture in dediščine, ponujajo najmlajšim zabavo z imenom »flaying fox« (??). Slovensko narodopisje in flying fox (??). In še in še in še …
Ni vzgoje
Na enem od posvetov o slovenščini v javni rabi sem si zapisal naslednjo misel govorca: »S tujimi izrazi mali kramarji vzbujajo neko višjo kakovost in s tem zavajajo potrošnike ... Prav pa je, da poznamo tuje izraze, da razumemo bebca, ki jih uporablja preko mere dobrega okusa …« Všeč mi je tudi misel neznanega šaljivca, ki je zapisal: »Nekateri tako goreče obožujejo vse tuje, da bi častili še tujca na svoji ženi.«
Navedenim mislim najbrž ni mogoče oporekati, toda kdo bo tujejezičnim kramarjem in jezikovnim nemarnežem stopil na prste? Na »ablast« se ni mogoče zanašati. Ko sem pristojnemu inšpektorju, ki naj bi na ministrstvu za kulturo skrbel za izvajanje zakona o javni rabi slovenščine, poslal zapis iz znanega brezplačnika s celo vrsto tujih izrazov, za katere imamo slovenske ustreznice, sem dobil odgovor, da je kljub poplavi tujih izrazov prispevek vendarle pisan v slovenščini in je zato vse v skladu z zakonom. Težko si je predstavljati, da bo po ukinitvi samostojnega ministrstva kaj bolje. Sploh pa zakoni in inšpektorji niso najboljša rešitev. Zdi se, da šepata ustrezna narodnostna in jezikovna vzgoja.
Preseneča pa ravnanje pristojnega jezikovnega organa, ki raziskovalno zaznava »nove« izraze v splošni rabi. Če se tuji izraz v splošni rabi pojavlja dovolj pogosto, dobi »uradno dovoljenje« še za naprej. In tako je Curling zveza Slovenije dobila »uradno dovoljenje«, da lahko registrira svojo organizacijo s tujim izrazom z izvirno tujo pisavo. In pristojni pravijo, da je to odločitev stroke – naj razume, kdor more. Kaže, da imamo več strok in več pogledov na skrb za materni jezik.
Pisatelj in gledališčnik Andrej Rozman Roza je pred kratkim zapisal: »Majhen narod je utemeljen na jeziku.« Misel, o kateri ne kaže dvomiti, dopušča naslednjo logično izpeljavo: Ko jezik šepa, začne šepati tudi narod – ker je utemeljen na jeziku. Ko narod izgubi svoj jezik, ni več isti narod. Zato je treba za jezik nenehno skrbeti in s tem utemeljevati narod … Če hočemo, da ta ostane pri življenju.
Tudi nedavno umrli slovenski pisatelj Jože Hudeček je zapisal: »Jezik je slovenstvo, in dokler bo, bomo tudi mi, potem pa bomo najbrž kaj drugega ali pa nas ne bo.« Tudi v luči povedanega je težko sprejeti Curling zvezo Slovenije. Da o odbojkarskem klubu z imenom ACH Volley ne govorimo. Včasih smo imeli vsaj Jezikovno razsodišče …
Silvo Kristan, športni pedagog
Foto Matej Družnik