Konferenca je bila 11. in 12. decembra 2006 v Katmanduju
Turizem v Himalaji
od 11. – 12. decembra 2006 Katmandu, Nepal
Za državo Nepal s 23 milijoni prebivalstva in 4% prometom iz naslova bruto nacionalnega dohodka iz turizma je bila ta mednarodna konferenca prva po političnih nemirih, ki so bili najbolj izrazito grobi v aprilu lanskega leta. Po umiritvi političnih napetosti in nemirov, kot stabilizaciji razmer v državi je bila glavna skrb vendarle namenjena za in v dobrobit človeka, vsega prebivalstva Nepala. Prav na to konferenco so s posebno skrbnostjo povabili kar največ uglednih mednarodnih predstavnikov s področja stroke okoljevarstva, turističnega
managementa, planinstva, alpinizma, predstavnikov planinskih organizacij in zvez, da bi v razgovorih in prispevkih poskusili kar najpopolneje odgovoriti na aktualna vprašanja in predlagane tematike:
- Kako kar najbolj optimalno upravljati z gorsko bio - raznolikostjo za ustvarjanje boljših življenjskih pogojev;
- Kako razvijati gospodarski razvoj visokogorskega himalajskega turizma, kjer se obenem upošteva in izvaja funkcija varovanja okolja;
- Obravnava socialno - gospodarskih učinkov kot posledica aktivnega turizma;
- Vplivi turizma na okolje in učinkovito ohranjanje narave;
- Problemi in vizije alpinizma v Nepalu;
- Marketing v turizmu: nadaljnji razvoj, izzivi, nove možnosti;
- Politika promocije turizma.
Osnovni namen ob tem srečanju na konferenci »Turizem v Himalaji« je bil, da se svetu dokaže in pojasni, da so se politične razmere zanesljivo in dokaj trdno umirile in da je zagotovljena varnost za turiste, alpiniste, planince…
Ob tem se tudi postavi zahtevam da se ponovno oceni in ovrednoti in vse postori za pospeševanja turizma po političnih pretresih in pristopi k aktivnostim za zmanjševanja negativnih posledic, ki jih posredno ali tudi neposredno povzroča gorski turizem, t.j. onesnaževanja okolja, skrb za ohranjanje kulturne dediščine in tudi zahtevek, da se del dobička ustvarjenega od turizma dodeli območjem in okoljem, kjer se gorski turizem in alpinistične aktivnosti izvajajo.
Še posebej pa je bilo poudarjeno, da je konferenca pomembna tudi z vidika, da se obiskovanje gora vedno bolj povečuje, s tem pa se seveda tudi temu sorazmerno povečujejo onesnaževanja in ostale obremenitve podgorskega in visokogorskega sveta. Tako kot drugje po svetu, so tudi na celotnem področju gorstva Himalaje prisotni vplivi klimatskih sprememb toplih gred…, kar se odraža v že stalnemu zmanjševanju ledenikov in tudi so že primeri, ko so ledeniki povsem izginili. Prav ta povečana taljenja snega in ledu so posledice nastajanja poplav, erozije in problemi zagotavljanja pitne vode.
Konferenca, ki je terminsko sovpadala z »mednarodnim dnevom gora« 11. decembra, je bila v organizaciji najaktualnejših in uglednih institucij: ministrstva za kulturo, turizem in civilno letalstvo, kmetijsko - gozdarsko ministrstvo, naravovarstvene nacionalne in mednarodne institucije; aktivno pa je bila tudi soorganizator in koordinator Nepalska planinska zveza NMA.
Planinska zveza Slovenije, še posebej komisija za odprave v tuja gorstva, ima z NMA izjemno dobre odnose, podpisan je tudi sporazum o sodelovanjih med zvezama in tudi predsednika NPZ (NMA) in PZS sta dobra prijatelja. Kot veliki ambasadorji za promocijo Slovenije in slovenskega alpinizma pa so vrhunski slovenski alpinisti »himalajci«. Tako je tudi Slovenija dobila povabila na to srečanje in obenem tudi na praznovanje, obeležitve »zlatega« jubileja prvih osvojitev osemtisočakov: Manaslu in Lotse . Povabila so prejeli: vrhunska alpinista Viki Grošelj in Tomaž Humar, Tone Škarja, načelnik komisije za KOTG in predsednik PZS Franci Ekar.
Viki Grošelj je edini slovenski alpinist, ki je osvojil Manaslu (4. maja 1984) in v letu1989, 30. aprila, še drugi osemtisočak Lotse (Lotse sta 19. maja 2000 osvojila še Franc Pepevnik in Milan Romih).
Tomaž Humar je bil deležen velike pozornosti, saj so mu v ekskluzivnem glasilu NMA »Nepal Parbat« namenili štiri strani obsežen intervju. Ob tem jubileju pa moramo še posebej omeniti in poudariti tudi spomin na Nejca Zaplotnika , ko se mu je prav na Manasluju prekinila planinsko alpinistična pot. In ta spomin je uresničen zahteven projekt »filmski zapis o Nejcu, Manasluju…« - veliko in zaslužno delo Vikija Grošlja.
Predsedniku PZS pa so tudi namenili dokajšno pozornost, saj je bil povabljen na ožji sprejem ministra za kulturo, turizem in civilno letalstvo Mr. Pradeep Kumar Gywali, nato pa še na azijsko srečanje planinskih zvez in posebno srečanje z delegacijo Planinske zveze Tibeta . Taka srečanja zanesljivo utrjujejo vezi in se tako lažje v primerih takih ali drugačnih potreb zaprosi za pomoč in sodelovanje.
Že ob tej priliki pa je pakistanski predsednik PMA Nazir Sabir najavil in povabil na naslednjo srečanje, kot nadaljevanje obravnav in diskusij okoljevarstvenih gorskih problematik iz Katmanduja na konferenco o visokogorskem turizmu, ki bo v Pakistanu, v Islamabadu. Neformalno pa je bila podana tudi pobuda, da bi se predsedniki planinskih zvez Nepal, Pakistana in Tibeta v letošnjem letu srečali v Sloveniji. Statistika potrjuje, da se vse več Evropejcev odloča za obisk v območja tako vzhodne kot zahodne Himalaje.Tibet pa tudi vse bolj turistično in poslovno odpira svoje tržišče in želi izvajati čim aktivnejše informatike in promocije za privabljanje v tibetanska gorska in visokogorska območja. Bilo pa je kar pogosto slišati, da je potrebno skrbeti za kar učinkovitejšo »harmonijo« med človekom in goro, da bo potrebno strokovno in skrbno premisliti pred odločanji o odpiranju in nadelavah novih poti v gorski svet, kakor tudi, da bomo morali biti pri animacijah za privabljanje človeka v gorski svet zelo previdni, razsodni kot pošteni in zanesljivi varuhi gora.
Pripravil Franci Ekar